STA novice / Na posvetu o pravicah otrok v digitalnem okolju poudarek na premišljenosti sprejemanja odločitev

Namestnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic Jerneja Turin je opozorila na raznolikost razprav v evropskih državah, ki zadevajo vpliv digitalnega okolja na otroke in mladostnike. "Vprašanja digitalnega okolja niso zgolj zdravstvena, vzgojna in tehnološka vprašanja, so tudi vprašanja človekovih pravic in to je tudi ključni razlog, da smo se pri Varuhu odločili pripraviti ta posvet, da v aktualne razprave o digitalnem okolju, zaslonih, družbenih omrežjih in spletni varnosti otrok jasneje vključimo vidik človekovih pravic," je pojasnila Turin.

Navzoče je preko video posnetka nagovoril predsednik DS Marko Lotrič, ki je izpostavil dvojno naravo digitalnih orodij. "Ta ista tehnologija, ki nas povezuje, lahko tudi razdvaja. Ista digitalna orodja, ki omogočajo učenje, ustvarjalnost in sodelovanje lahko postanejo tudi prostor manipulacij, zlorab, spletnega nasilja, dezinformacij in posegov v zasebnost," je izpostavil. V razpravo je zato potrebno vplesti tudi vidik človekovih pravic, saj digitalni prostor posega v pravice do zasebnosti, varnosti, dostojanstva, dostopa do informacij, izobraževanja, sodelovanja in svobode izražanja. "Če smo kot družba dolžni varovati otroke na ulici, v šoli, doma ali na igrišču, smo jih dolžni varovati tudi v drugih digitalnih okoljih," je poudaril Lotrič.

Pobudnica posveta varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je ob tem izpostavila, da je digitalni svet prostor, v katerem se otrokove pravice uresničujejo ali pa so lahko ogrožene ali celo kršene. Ob tem je poudarila, da digitalnega okolja ne smemo razumeti zgolj kot vir tveganja, saj lahko otrokom omogoča dostop do znanja, informacij, pomoči, igre, ustvarjalnosti, kulturnega življenja, izražanja in tudi sodelovanja v družbi, zato naloga države in družbe ne bi smelo biti zgolj omejevanje. "Varno digitalno okolje ni odvisno le od otrok in njihovih staršev, temveč tudi od šol, države, regulatorjev, strokovnih služb, civilne družbe ter digitalnih podjetij, ki oblikujejo storitve, platforme in algoritmične sisteme, s katerimi otroci vsakodnevno prihajajo v stik," je dejala.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je izpostavila izziv pasivne rabe digitalnih tehnologij in zahteve po razvoju digitalne pismenosti. "Kritično razmišljanje je za to pomembno. Danes je morda bolj pomembno znati vprašati kot znati odgovoriti, pomembno je opaziti problem in podajati izvirne ideje," je navedla. Cilj je zato vzgojiti samostojne digitalne državljane, ki niso le uporabniki tehnologije. "Naš cilj ne sme biti omejevanje otrok v digitalnem svetu, temveč jim omogočiti, da v njem rastejo varno, odgovorno in samozavestno. Edina prava pot, ki jo že ves čas prepoznavamo, je, da otroke hkrati varujemo ter jih z ozaveščanjem in izobraževanjem opolnomočimo za zdrav, kritičen in premišljen odnos do tehnologij," kar pa bi morala biti zaveza cele skupnosti, je še dodala.

Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je poudarila svarila pediatrov, ki poročajo, da so že leto in pol stari otroci zasvojeni z zasloni. Ocenjuje, da imajo otroci kljub vsesplošni digitalizaciji še vedno enake potrebe po ljubezni, veselju, varnosti in socializaciji. Tako na ZPMS poudarjajo, da je največja zaščita pred nevarnostmi na spletu preventivno ravnanje, ozaveščanje in hitra odzivnost ter pomoč. Pri tem se je vprašala, ali je morda potrebno posodobiti in izpopolniti konvencijo o otrokovih pravicah, saj je bila zapisana pred 36 leti, ne omenja pa digitalnih platform, interneta ali družbenih omrežij.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Michael O'Flaherty je v video nagovoru svetoval, da je pri omejevanju potrebno predvsem upoštevanje vseh glasov, opozoril pa je na to, da lahko hitenje k prepovedim vodi v premalo premišljene odločitve, pri čemer je potrebno tehtanje omejevanja pravice svobode izražanja in dostopa do informacij. "Kje je današnja knjižnica za otroke? Ni več v prostoru, polnem knjig. Je v telefonu, je na prenosnem računalniku. Bi prepovedali dostop do celotne knjižnice zaradi nekaj slabih knjig v njej? Mislim, da bi se nam to zdelo problematično," je narisal vzporednico. Kritičen je bil tudi do vloge družbenih platform, ki ne bi smele biti izvzete iz odgovornosti. "Platforme so tiste, ki omogočajo nastanek problema, zato mora biti njihovo učinkovito reguliranje sestavni del naših prizadevanj za varnejši internet," je bil jasen.

V nadaljnji razpravi so se sogovorniki strinjali, da je treba pri otrocih razvijati čuječnost in omejevati njihovo uporabo tehnologije. Mladi so na spletu priča spletnemu nasilju, neprimernim vsebinam, so opozorili. Na spletu imajo veliko vlogo predvsem vrstniški pritiski, saj mladi ne želijo biti izključeni, čeprav se zavedajo vseh nevarnosti, ki spremljajo njihovo prisotnost.