STA novice / Narodne skupnosti v Avstriji po 50 letih dobivajo prenovljen zakon (tema)

Zakon manjšinam v Avstriji zagotovil zaščito

V Avstriji živi šest avtohtonih narodnih skupnosti - slovenska, hrvaška, madžarska, češka, slovaška in romska. Avstrijski parlament je zakon o narodnih skupnostih, ki jim zagotavlja zaščito, sprejel 7. julija 1976, veljati pa je začel februarja 1977.

Zakon med drugim zagotavlja ohranjanje narodnostnih skupin in njihovega obstoja ter določa, da je treba spoštovati njihov jezik in narodno identiteto. Nudi tudi pravni okvir za uporabo slovenščine kot uradnega jezika na določenih območjih.

Zakon je bil sprejet v času, ko je bilo ozračje na avstrijskem Koroškem po napadu na dvojezične krajevne table, znanem kot Ortstafelsturm, zelo napeto. Koliko dvojezičnih krajevnih napisov v slovenščini in nemščini naj bi dobili v tej avstrijski deželi, zakon ne določa, temveč so predvideni v naseljih, kjer manjšina predstavlja najmanj 25 odstotkov prebivalstva.

Zakon tudi ustanavlja sosvete za posvetovanje manjšine z zvezno ali deželno vlado v zanjo pomembnih zadevah.

Tarča kritik

V slovenski skupnosti je bil zakon že od začetka tarča kritik, med drugim, da ni celoti uresničil 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955 in da je zaščita vezana skoraj izključno na tradicionalna poselitvena območja, ne pa tista, kjer pripadniki manjšine dejansko živijo.

"Zakon je v osnovi restriktiven, minimalističen in sploh ne širokogruden," je za STA ocenil predsednik krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko. Ob tem je poudaril, da je zakon po drugi strani zasidral pojem narodne skupnosti in Slovencem formalno priznal status avtohtone manjšine v Avstriji.

Poslovodja krovne organizacije Zveza slovenskih organizacij (ZSO) Florian Wieser pa je med drugim poudaril, da je zakon uvedel previsok, 25-odstotni prag za postavljanje dvojezičnih krajevnih napisov. Ta prag je avstrijsko ustavno sodišče v več odločbah razglasilo za protiustavnega in neskladnega z ustavnimi jamstvi iz 7. člena ADP, zato so to ureditev kasneje odpravili. Inzko je 25-odstotni prag označil za pomanjkljivost in veliko krivico.

Zakona kljub spremembam položaja in potreb narodnih skupnosti v pol stoletja niso spremenili. Kritiki so zato pred letošnjo obletnico opozarjali, da je zastarel, ker ne zagotavlja manjšinskih pravic v novih okoliščinah.

Celovški odvetnik Rudi Vouk je ob nedavni predstavitvi knjige o 50-letnici zakona menil, da bi bilo treba zakon spisati na novo, saj da je v nasprotju z avstrijsko ustavo.

Po 50 letih se obeta novela zakona

Tik pred obletnico kaže, da bodo narodne skupnosti po pol stoletja vendarle dočakale novelo zakona. V skladu z njo bodo vse priznane narodne skupnosti izrecno navedene, kar krepi njihovo simbolno in pravno priznanje.

Predlog novele, ki mu je 25. junija dal zeleno luč ustavni odbor avstrijskega parlamenta, med drugim na novo ureja dvojezično sodstvo na Koroškem, mesto Celovec, del Roža in Zilja niso vključeni v polno dvojezično ureditev. Pri izboru sodniških pripravnikov bo mogoče dati prednost kandidatom, ki obvladajo tudi slovenščino. Slovenščino pa bo mogoče na sodiščih uporabljati v 27 občinah namesto v enajstih kot doslej.

Predvideva tudi večjo vlogo narodnostnih sosvetov, avstrijska vlada pa bo morala po novem pripraviti celovito letno poročilo o položaju narodnih skupnosti, kar po navedbah Wieserja pomeni več političnega nadzora.

V ZSO te novosti ocenjujejo kot pozitivne. Obenem opozarjajo, da narodnostni sosveti tudi z novelo ostajajo predvsem posvetovalni organ. Med vprašanji, ki ostajajo odprta, omenjajo predšolsko vzgojo in varstvo otrok, ki da potrebujeta sistemsko ureditev. Po mnenju organizacije bi bilo treba tudi omogočiti kolektivno pritožbeno pravico za zaščito manjšinskih pravic in zagotoviti dolgoročno financiranje in razvoj narodnih skupnosti.

Inzko pa poudarja, da slovenska skupnost v Avstriji potrebuje temeljite in skorajda radikalne spremembe na področju šolstva.

"Spremembe so nastale brez nas ali pa smo bili vključeni prepozno, in niso tako širokogrudne, da bi zagotovile obstoj narodne skupnosti," je bil še kritičen Inzko.

Poslanka avstrijskih Zelenih v avstrijskem parlamentu Olga Voglauer je v izjavi za radiotelevizijo ORF opozorila, da ostajajo odprta vprašanja na področjih medijev, izobraževanja in večjega soodločanja narodnih skupnosti.

O predlogih bo avstrijski parlament po napovedih glasoval v torek, prav na 50. obletnico zakona. Po poročanju ORF je pričakovati, da bo novela dobila potrebno dvotretjinsko podporo.