STA novice / Podatkovne zbirke v živinorejstvu odslej digitalno povezane

Projekt DigŽiv - Digitalizacija podatkovnih zbirk v živinoreji so izvajali Kmetijski inštitut Slovenije ter biotehniška in veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ob zaključku so rezultate petletnega razvoja danes predstavili na okrogli mizi v Višnji Gori, kjer so jih predali ministrstvu za kmetijstvo.

Kot so poudarili, so se podatkovne zbirke za posamezne vrste domačih živali pred začetkom projekta razvijale ločeno, kar je oteževalo izmenjavo podatkov, povzročalo podvajanje postopkov in zmanjševalo učinkovitost upravljanja populacij. Novi informacijski sistem podatkovne zbirke povezuje v enotno platformo, izboljšuje njihovo kakovost in povezljivost z nacionalnimi registri ter digitalizira rodovniške knjige in drugo pomembno strokovno dokumentacijo.

Partnerji menijo, da bo projekt omogočil hitrejši pretok informacij, zmanjšal administrativna opravila ter odprl možnosti za naprednejše analize in natančnejše odločanje v živinoreji. Tomaž Perpar s Kmetijskega inštituta Slovenije je povedal, da so v okviru projekta razvili skupno platformo e-Živinoreja, ki povezuje različne podatkovne zbirke s področja, ter specializirana modula e-Govedo in e-Čebele.

Na področju govedoreje, kot je izpostavil, sistem sicer že danes zajema podatke o približno 80 odstotkih krav molznic ter več kot 90 odstotkih prireje mleka v Sloveniji.

Na Veterinarski fakulteti so medtem razvili modul, ki je namenjen digitalizaciji podatkovnih zbirk za konjerejo. Po besedah Karoline Jamnik Cerk so z njim ohranili in digitalizirali obsežen zgodovinski arhiv, med drugim arhiv Kobilarne Lipica, rejcem pa omogočili enostavnejše elektronsko vnašanje podatkov o pripustih, žrebitvah in izbiri plemenskih žrebcev. To bo po njenih besedah pospešilo pretok podatkov in strokovnjakom omogočilo, da se bodo namesto administraciji lahko bolj posvetili strokovnemu in selekcijskemu svetovanju rejcem.

Na Biotehniški fakulteti so med drugim razvili module za prašiče in drobnico ter gensko banko. Vodja projektnega dela na fakulteti Klemen Potočnik je poudaril, da bodo rejci z uporabo sodobnih analitičnih metod in strojnega učenja dobili kakovostnejše kazalnike za selekcijo in vsakodnevno upravljanje čred, kar bo prispevalo k večji konkurenčnosti slovenskega živinorejstva.

Sodelujoči v projektu so kot enega ključnih izzivov izpostavili tudi pridobivanje zaupanja uporabnikov v novi sistem. Kot je dejal Perpar, bodo rejci podatke pripravljeni deliti le, če bodo v zameno dobili uporabne informacije za svoje delo. "Pomembno je, da rejec vidi, kaj se s podatki zgodi in da od njih dobi koristne povratne informacije," je poudaril.

Na ministrstvu za kmetijstvo medtem pričakujejo, da bo novi informacijski sistem pomembno prispeval tudi k oblikovanju prihodnjih kmetijskih politik. Kot je dejal predstavnik ministrstva Andrej Šalika, kakovostni podatki predstavljajo temelj za pripravo ukrepov in subvencij, sistem pa bo v prihodnje omogočal tudi učinkovitejše načrtovanje razvoja slovenskega kmetijstva.

Projekt DigŽiv je eden od ukrepov iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.