STA novice / Računsko sodišče uradu predsednice za poslovanje v letu 2024 izdalo mnenje s pridržkom (dopolnjeno)

Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da urad enega od funkcionarjev ni napotil na varnostno preverjanje za dostop do tajnih podatkov, čeprav je bilo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov v sistemizaciji delovnih mest določeno kot posebni pogoj za zasedbo navedene funkcije.

Ob tem so eni od zaposlenih napačno upoštevali napredovalno obdobje in ji zaradi nepravilno določenega plačnega razreda izplačali za 1282 evrov previsok znesek, trem zaposlenim so odredili nadurno delo v obsegu, ki je presegalo zakonsko dovoljen obseg 20 ur na mesec, še enemu pa so odrejali in izplačali vsakomesečno stalno pripravljenost, čeprav za to ni bilo potrebe v takšnem obsegu.

Revizorji so še ugotovili, da so v uradu v razpisno dokumentacijo vključili pogoj, ki je presegel zahteve, potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, v dveh primerih pa so v pogodbah napačno določili indeks cen za valorizacijo denarnih obveznosti.

Nepravilnosti so ugotovili tudi pri plačilu 9565 evrov za izdelavo aplikacije za beleženje dogodkov in obveznosti, čeprav naj pogoj za prevzem storitev in s tem za plačilo ne bi bil izpolnjen v celoti. V enem primeru evidenčnega javnega naročila so k oddaji ponudbe povabili zgolj enega ponudnika, pri čemer niso pridobili informacij o cenah storitev in o tem niso naredil pisnega zaznamka, evidence uporabe službenih vozil pa v več primerih niso vsebovale vseh predpisanih podatkov.

Računsko sodišče od urada predsednice sicer ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je ta že med revizijskim postopkom sprejel ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti. So jim pa po opravljeni reviziji podali priporočila za izboljšanje poslovanja, so sporočili.

V uradu predsednice so v odzivu za STA zapisali, da so v času revizije ves čas proaktivno sodelovali z računskim sodiščem in sproti odpravili vse manjše napake. Sodišče jim tako ni naložilo popravljalnih ukrepov, kot je nazadnje storilo leta 2017, kar dokazuje, da spoštujejo poslanstvo računskega sodišča in pri svojem poslovanju sledijo njegovim usmeritvam in priporočilom. Razen ugotovljenih manjših nepravilnosti računsko sodišče po njihovih navedbah meni, da je urad predsednice v vseh pomembnih pogledih posloval v skladu s predpisi.

V zvezi z očitanimi nepravilnostmi so glede varnostnega preverjanja funkcionarja pojasnili, da so ga nanj večkrat napotili, a zaradi objektivnih okoliščin do leta 2025 ni uspel pravočasno izpolniti vseh obveznosti, v vmesnem obdobju pa ni dostopal do tajnih podatkov.

Glede 1282 evrov preplačane plače eni od zaposlenih so navedli, da gre za obdobje treh, in ne zgolj enega leta, pri čemer je zaradi prepleta napredovanja v nazivu in v plačnem razredu ter interventnih ukrepov prišlo do pomote pri določitvi plače.

V zvezi z nadurami trem zaposlenim so poudarili, da so jim izplačali nadure za dejansko opravljeno delo, tako da s tem nihče ni pridobil neupravičenih finančnih koristi. Kot so dodatno pojasnili, gre za nadure v času službenih poti v tujini, na katerih zaradi objektivnih okoliščin, medcelinske poti in programa obiska dela ni bilo mogoče opraviti drugače. V uradu so ob tem poudarili, da na letni ravni javni uslužbenci niso presegli zakonsko dovoljenega letnega obsega nadurnega dela. Dejansko opravljeno je bilo tudi delo enega od zaposlenih v času stalne pripravljenosti, ki pa ni bilo pravilno evidentirano.

O očitkih glede javnega naročila so pojasnili, da je šlo za izdelavo državnih odlikovanj, kjer so na podlagi preteklih izkušenj ocenili, da morajo ponudniki izkazati ustrezno tehnično usposobljenost za izdelavo tako zahtevnega predmeta javnega naročila.

Navedbe, da niso pridobili informacij o cenah pri izdelavi aplikacije za beleženje dogodkov in obveznosti, so zavrnili. Urad ob prevzemu aplikacije za beleženje dogodkov ni prejel pisnih navodil oziroma tehnične dokumentacije, čeprav je ponudnik usposobil javne uslužbence za uporabo. Kot so pojasnili, je urad ta dokument naknadno pridobil.

Dodatno so navedli, da so za srečanje petih predsednikov sosednjih držav ob 20-letnici članstva Slovenije v EU v postopku analize obstoječe ponudbe na trgu preverjali, kdo lahko zagotovi storitev za tehnično izvedbo konferenčnega simultanega tolmačenja. Od Protokola RS so prejeli pisne podatke, na podlagi tega pa so oddali evidenčno javno naročilu edinemu strokovno usposobljenemu ponudniku, ki enake storitve opravlja tudi za številne druge subjekte iz javnega sektorja.

Glede evidenc uporabe službenih vozil, ki v več primerih niso vsebovale vseh predpisanih podatkov, pa so pojasnili, da zaradi različnih okoliščin uporabniki le v dveh primerih pomotoma niso natančno zapisali vseh podatkov o opravljenih vožnjah, obe pa sta sicer bili opravljeni na podlagi potnega naloga.