STA novice / Prevajalci AV vsebin pozivajo odločevalce k zaščiti prevajalskega poklica

Kot so zapisali v Zasuku, kakovostna slovenščina v AV vsebinah ni več samoumevna, naročniki in posredniške agencije pa prevajalkam in prevajalcem pospešeno vsiljujejo uporabo strojnih prevodov s ciljem kovanja večjih zaslužkov. Delavke in delavci, ki AV vsebine prevajajo, delajo v vse slabših pogojih: krajšajo se izvedbeni roki, nižajo se plačila in merila kakovosti. Najhujše pritiske na delavce po njihovih navedbah izvaja največja komercialna TV-hiša Pro Plus.

"Prevajalec je le še podplačani lektor nekakovostnih strojno generiranih vsebin, le vprašanje časa pa je, da bo iz prevajalskega procesa popolnoma izključen," so zapisali v Zasuku.

Na Pro Plus in prevajalske agencije so poslali zahteve za izboljšanje delovnih pogojev in ureditev tarif s kolektivno pogodbo, pričakujejo tudi sestanek s predstavniki sindikata. Od službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo ter od ministrstva za gospodarstvo, delo in šport ter drugih pristojnih inštitucij pa med drugim zahtevajo, da pripravijo nacionalno strategijo razvoja slovenskega jezika v dobi umetne inteligence, v sodelovanju s stanovskimi društvi vzpostavijo jasna merila kakovosti za prevajanje in podnaslavljanje AV vsebin ter okrepijo nadzor nad jezikovno kakovostjo vsebin v medijih in na pretočnih platformah.

Ker posledice omenjenih praks čutijo tudi gledalci, so zagnali tudi spletno peticijo, poimenovano Gledalci nismo popravljalci podnapisov. Zahtevamo boljše prevode!. Na družbenih medijih pa so zagnali še kampanjo, ki bo na primerih priljubljenih filmov izpostavljala absurdnosti strojnih prevodov.

Poziv so poleg Zasuka podpisali sindikata Glosa in Sviz, društva filmskih in televizijskih prevajalcev, znanstvenih in tehniških prevajalcev, režiserk in režiserjev ter novinarjev, oddelek za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.