STA novice / Po počitnicah s polno paro v politično jesen (I) (ozadje)

Vlada se predvidoma vrača na Gregorčičevo

Po koalicijskem vrhu sredi julija, kjer so si zastavili prioritete do konca leta, je vlada odločala le na dopisnih sejah, v prihodnjem tednu pa se bodo ministri predvidoma znova sestali na Gregorčičevi. Najtrši oreh bodo to jesen bržkone proračunski dokumenti, ki bodo vlado zaposlovali v prihodnjih mesecih.

Konec meseca bo vlada tako obravnavala rebalans proračuna, izhodišča zanj pa je sprejela že 16. julija. Skupni odhodki se bodo glede na predlog rebalansa z zdaj veljavnih 17,7 milijarde evrov zvišali na 18,4 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe je vlada izpostavila višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za dokončanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost, ki se mora končati v tem letu.

Za zdaj ni znano, če vlada spremembe načrtuje tudi na prihodkovni strani proračuna. V skladu z veljavnim proračunom naj bi se letos v državno blagajno nateklo 15,6 milijarde evrov in če bo ostalo pri tej številki, se bo primanjkljaj z zdaj ocenjenega 2,1 milijarde evrov povečal na 2,8 milijarde evrov.

Konec septembra namerava vlada potrditi še proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki predvidevajo še dodatno rast porabe. Za leto 2027 je skupni obseg porabe določen v višini 18,4 milijarde evrov, za leto 2028 pa 19,1 milijarde evrov. Najbolj se bodo tudi v prihodnjih letih zvišala sredstva za obrambo. Vlada pa v prihodnjih letih rast prihodkov pričakuje predvsem na račun več pobranih davkov.

Vlado bo jeseni zaposloval tudi kadrovski načrt oz. reorganizacija dela, ki sledi po reorganizaciji samih ministrstev.

Med prioritetami koalicije, začrtanih na koalicijskem vrhu, bo tudi več ukrepov na področju zdravstva, infrastrukture in kulture. V ospredju bo še medijska zakonodaja, predvsem noveli zakona o medijih in zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Jesen bo referendumsko obarvana

Za to jesen je napovedanih tudi več zakonodajnih in posvetovalnih referendumov. Naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra, volilna opravila pa bodo začela teči 1. septembra. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki referenduma tako menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Koalicijske stranke in Resnica so vložile predloge za tri posvetovalne referendume. Na njih bi volivce vprašali o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela, o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Predlagajo, da bi tudi te izvedli 11. oktobra, ko je že razpisan referendum o parlamentarni preiskavi. Posvetovalne referendume bodo s poslansko večino predvidoma razpisali na izredni seji DZ, ki se obeta v torek. Superreferendumski dan bo po mnenju SDS dober uvod v lokalne volitve.

S 1. septembrom bo sicer steklo tudi zbiranje 40.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o lokalnih volitvah, ki bi državljanom tretjih držav odvzel volilno pravico na lokalnih volitvah.

Prav tako pa bodo 1. septembra sindikati začeli zbiranje podpisov za referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, potem ko je ustavno sodišče referendum dopustilo. Pričakovati je, da bodo zbrali dovolj podpisov, saj je že pobudo za referendum podpisalo več kot 47.000 volivcev. Interventni zakon so konec maja, še pred vzpostavitvijo nove vlade, pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa je prispevala tudi v SDS. Zakon med drugim prinaša nižji DDV za osnovna živila in del energentov, ugodnejšo obravnavo malega gospodarstva in uvedbo socialne kapice. Po nekaterih ocenah je težak okoli milijarde evrov.

Opozicija je v tem tednu predlagala še posvetovalni referendum o tem, ali naj DZ razreši predsednika DZ Zorana Stevanovića. Pričakovati je, da bo DZ pobudo zavrnil.

Pestro bo tudi v parlamentu

Pestro dogajanje je pričakovati tudi v DZ. Na mizah poslancev bo med drugim napovedana ustanovitev demografskega sklada in zakon o vzpostavitvi Skoka, posebnega organa za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ki ga obljubljajo Demokrati.

V zraku še vedno visi tudi odreditev parlamentarnih preiskav na pobudo opozicije o aferi Black Cube in o obvodnem financiranju strank. Poslanci koalicije in Resnice so jo namreč preprečili s tem, ko so dvakrat zapored zavrnili dnevni red izrednih sej, na katerih bi bili preiskavi odrejeni. Več ustavnih pravnikov je opozorilo, da takšno ravnanje predstavlja kršitev ustave in poslovnika DZ. Opozicija je zaradi takšnega ravnanja vložila tudi predlog za razrešitev predsednika DZ Zorana Stevanovića. Med drugim mu očitajo kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije.

Pričakovati pa je tudi razplet afer okrog poslanca Resnice Borisa Mijiča, ki je poslance pospremila na parlamentarne počitnice. Poleg tega, da je s svojim podjetjem Progros ostal dolžan tako delavcem kot državi, je zavajal tudi o svoji izobrazbi. Stevanović je kot predsednik Resnice Mijiču sprva stopil v bran z obljubo, da bo njegove dolgove do delavcev poravnal sam. Po dodatnih razkritjih pa napovedal, da bo predlagal njegovo izključitev iz stranke. Ta je sicer v pristojnosti sveta stranke, ki se bo sestal po parlamentarnih počitnicah.

Malo verjetno je, da bi Mijič poslanske klopi zapustil pred 10. oktobrom. Tedaj bo preteklo pol leta od ustanovne seje DZ, zato bo mandat avtomatsko pripadel stranki in zanj ni več potrebno izpeljati nadomestnih volitev. Tudi Resnica ga zato iz svojih vrst do takrat ne potiska. Po tem datumu pa računa na poslančev odstop s poslanske funkcije. A dejstvo je, da ga k temu ne more prisiliti, poslanec je namreč pri opravljanju funkcije samostojen in ni vezan na stranko.

Stranke se bodo izmerile še na lokalnih volitvah

Stranke se bodo pred koncem leta podale tudi v tekmo za županske in svetniške stolčke, 15. novembra bodo namreč lokalne volitve. Uradna kampanja bo stekla oktobra, stranke pa že evidentirajo kandidate, nekateri so že napovedali županske kandidature. Zlasti bo zanimivo v mestnih občinah, predvsem v Ljubljani, kjer ima dolgoletni župan Zoran Janković po 20 letih vodenja občine resne protikandidate. Kandidaturo je že napovedal sokoordinator Levice Luka Mesec, v boj za županski stolček glavnega mesta se bodo podali tudi v stranki, ki jo snujeta nekdanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in nekdanji premier Anton Rop.

Za zdaj še ni jasno, ali se bo za župana Maribora znova potegoval aktualni župan Saša Arsenovič. Njegov zadnji mandat je zaznamovalo več afer. Zanimivo pa bo tudi v Celju, kjer se v tekmo za celjski prestol znova podaja Bojan Šrot. Ta je po 24 letih vodenja knežjega mesta pred štirimi leti izgubil proti Matiji Kovaču, ki bo prav tako kandidiral znova.