STA novice / Uvod v BSF v znamenju razmislekov o spremembah za močnejšo EU (zbirno)

Blejski strateški forum (BSF), osrednji zunanjepolitični dogodek, ki ga vsako leto konec poletja gosti Slovenija, letos poteka pod naslovom Moč soustvarjanja prihodnosti, česar sta se v uvodnih nagovorih dotaknila tudi premier Janez Janša in zunanji minister Tone Kajzer.

Slednji je ob otvoritvi 21. BSF poudaril, da EU za premagovanje izzivov potrebuje spremembe, ki jih morajo članice oblikovati skupaj. Ob tem se je zavzel za ambiciozno in močno Evropo, ki bo prevzela večjo odgovornost za svojo varnost in obrambo, obenem pa ohranila čezatlantsko vez.

Poudaril je tudi pomen partnerstev po svetu, med drugim v Aziji in Latinski Ameriki. Zavzel se je še za dialog in sodelovanje z državami, ki ne delijo nujno naših vrednot o človekovih svoboščinah, človekovih pravicah, vlogi države in vladavini prava. To pa po njegovem ne pomeni, da se moramo odpovedati lastnim vrednotam.

Slovenski premier je ocenil, da se je Evropa znašla pred vprašanjem, če je še zmožna oblikovati svet okoli sebe. Ali bo Evropa ostala predmet geopolitičnih sprememb ali pa postala njihov avtor, pa je odvisno od tega, kako bo opravila preizkuse na področjih obrambe, odpornosti, demografije in kredibilnosti, je dejal.

Cilj širitve EU na Zahodni Balkan in vzhodno sosedstvo je po njegovih besedah danes še veliko pomembnejši kot pred leti. "Širitev ni usluga državam kandidatkam. Je strateška odločitev o prihodnosti in prihodnji obliki naše celine," je dejal. Pomembno se mu zdi izpolnjevanje pogojev, a besedo mora po njegovem mnenju držati tudi Evropa.

Širitev EU, zlasti na Zahodni Balkan, so v razpravi odločno podprli tudi zunanji ministri Slovenije, Hrvaške, Severne Makedonije in Madžarske ter evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica. Obenem so izpostavili različne izzive in spregovorili tudi o varnosti in povezljivosti v srednji in jugovzhodni Evropi.

Na panelu predsednikov vlad pa so se premierji Slovenije, Češke, Hrvaške in Madžarske strinjali, da se je EU v zadnjih 20 letih spremenila in potrebuje drugačno politiko, če ne želi zaostati. Nanizali so nekaj kritik na račun EU, kot ključna področja pa omenili migracije, energetiko, konkurenčnost in obrambo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je menil, da se premalo govori o tem, kakšno težo pri odločanju znotraj unije nosijo članice, ki v proračun EU prispevajo večino sredstev. Opozoril je tudi, da so nekatere večje svetovne sile bolj naklonjene pogovorom s posameznimi državami kot multilateralnimi institucijami, kakršna je tudi EU.

Madžarski premier Peter Magyar je trenutni vladajoči garnituri v EU očital pomanjkanje političnih in gospodarskih ambicij. "Moramo se vprašati, ali želi unija zgolj preživeti, ali želi zmagati," je dejal.

Premier Janša je ob tem ocenil, da je EU postala preveč osredotočena na regulacije. Dodal je, da smo v zadnjih 20 letih postali preveč odvisni od poceni ruskih energentov, poceni izdelkov iz Kitajske in ameriškega varnostnega ščita, zdaj pa lovimo zaostanek.

Češki premier Andrej Babiš pa je izpostavil finančne vidike evropske politike in se med drugim obregnil ob način, kako unija članicam narekuje način porabe sredstev.

O politično močnejši EU sta na predsedniškem panelu razmišljala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in njen slovaški kolega Peter Pellegrini. Strinjala sta se, da bi morale države srednje Evrope okrepiti sodelovanje znotraj EU.

Pellegrini v EU vidi potrebo po več pragmatizma in manj ideologije, medtem ko Pirc Musar poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava. Četudi se je strinjala, da je včasih v zunanji politiki potreben pragmatizem, pa je menila, da to pri podnebnih spremembah ni mogoče.

Prvi dan foruma so na Bledu podelili tudi letošnjo nagrado BSF, ki jo je Pirc Musar podelila ukrajinski borki za človekove pravice in Nobelova nagrajenka Oleksandra Matvijčuk. Ta je ob tem poudarila, da se Ukrajinci ne borijo le zase, ampak tudi za to, da bo s svobodno Ukrajino varnejši svet.

Za udeležence pa je BSF tudi letos priložnost za vrsto bilateralnih srečanj. Premier Janša se je tako na štiri oči sestal s svojimi kolegi iz Hrvaške, Češke in Madžarske. Prav tako jena ločenih srečanjih gostil slovaškega predsednika, generalnega sekretarja Sveta Evrope Alaina Berseta in vojaškega predstavnika v vojaškem odboru Nato generalmajorja Romana Urbanča.

Več bilateralnih srečanj je opravil tudi zunanji minister Kajzer. Med drugim se je še pred začetkom foruma sestal z ameriško podsekretarko za politične zadeve na State Departmentu Allison Hooker, ki je najvišja ameriška predstavnica na forumu doslej. Pogovor je bil po navedbah zunanjega ministrstva namenjen nadaljnji krepitvi dvostranskega sodelovanja in strateškega partnerstva med državama.

Med udeleženci letošnjega BSF tokrat ni najvišjih predstavnikov EU, saj na forum niso bili vabljeni. V razpravah sicer sodelujejo štirje komisarji, med njimi slovenska Marta Kos, ki je pristojna za širitev EU.

Z njo se ob robu foruma sicer nista srečala tako Janša kot Kajzer, je pa Kos zatrdila, da si bo prizadevala za dobre odnose s slovensko vlado. Kot pravi, je namreč dobro sodelovanje z nacionalno vlado pomembno tako za EU kot za Slovenijo. Sodelovanje si obeta zlasti na področju širitve unije na Zahodni Balkan.

Začetek strateškega foruma na Bledu je pospremil tudi protest več nevladnih organizacij, na katerem so udeleženci kot "častnega gosta BSF" predstavili lutko izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obsodili več nedavnih potez vlade v smeri zbliževanja z Izraelom.