STA novice / Odbor za pravosodje soglasno za kaznovanje poskusa pridobivanja otrok za spolne namene (dopolnjeno)

S predlogom novele se spreminja 173. a člen kazenskega zakonika, ki sedaj določa, da se tistega, ki osebo, mlajšo od 15 let, prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij nagovarja za srečanje z namenom, da bi zoper njo storil kaznivo dejanje spolnega napada ali zaradi izdelave slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine, in so nagovarjanju sledila konkretna dejanja za uresničitev srečanja, kaznuje z zaporom do enega leta.

Predlog novele, ki so ga vložili poslanci Svobode, je predvidel zvišanje zagrožene kazni na do tri leta. Člani odbora DZ pa so na današnji seji sprejeli dopolnilo odbora, po katerem bi bila zagrožena kazen od enega do treh let.

Tako koalicijski kot opozicijski poslanci so se v razpravi strinjali, da gre za zavržna kazniva dejanja, ki jih je treba strožje kaznovati, prav tako je treba kaznovati tudi njihov poskus.

Kaznivost poskusa bi zagotovili z zvišanjem zagrožene kazni. Kazenski zakonik namreč določa, da je kazniv poskus tistih kaznivih dejanj, za katera se sme po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen.

Druga možnost bi bila, da bi ohranili enako zagroženo kazen, a izrecno določili, da je kazniv tudi poskus tega kaznivega dejanja, na kar je bila prvopodpisana pod predlog novele Lena Grgurevič (Svoboda), kot je dejala, tudi pripravljena pristati. Zato je tudi vložila takšno dopolnilo, a ga je nato pred glasovanjem umaknila.

V dosedanjem postopku obravnave je namreč vlada pripravila mnenje, v katerem predloga novele ni podprla, prav tako ga ni podprla pristojna komisija državnega sveta. Tudi zakonodajno-pravna služba DZ je med drugim opozorila, da sprememba pomeni "bistveno zvišanje posebnega maksimuma kazni, ne da bi bila v zakonodajnem gradivu opravljena primerjava z drugimi kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost oziroma z drugimi kaznivimi dejanji, za katera je predpisana enaka kazen".

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je v razpravi poudaril, da je treba ločiti med vlado in DZ. Kot je pojasnil, mu je bil všeč že prvotni predlog, po katerem bi bil kazniv poskus omenjenega kaznivega dejanja. "Moramo vedeti, da gre res za najbolj zavržna dejanja in pri teh dejanjih pač ni popuščanja," je dejal.

Mojškerc je opozoril, da je z razvojem tehnologije nagovarjanje mladoletnih oseb lažje, kot je bilo pred leti. Z dopolnilom, ki so ga pripravili v koaliciji, pa bi bila najnižja zagrožena kazen za to kaznivo dejanje eno leto, je pojasnil. Meni tudi, da gre šele za prvi korak in da mora slediti celovita prenova sistema.

Tudi v poslanskih skupinah Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resnica so se zavzeli za strožjo kaznovalno politiko na tem področju. Slišati je bilo tudi zadovoljstvo, da so pri tem vprašanju soglasni "ne glede na politično barvo". Luka Simonič (SDS) in Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus) sta se ob tem tudi zahvalila Grgurevič, da je s predlogom novele odprla to temo.

"Čeprav sva lahko s kolegico Grgurevič večkrat na bojni nogi, mislim, da je to lep primer, kako lahko sodelujemo skupaj za dobro državljank in državljanov, predvsem pa otrok," je dejal predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS). Poglajen je ob tem opozoril, da se z zviševanjem zagrožene kazni podaljšuje tudi zastaralni rok.

Da ji je vseeno, kdo je dal predlog novele in predlog dopolnila na mizo, je izpostavila tudi Sandra Gazinkovski (Svoboda). Po njenem mnenju je sicer kazen do treh let zapora prenizka. "Takšno kazen imamo tudi za tatvine. Mislim, da materialno oškodovanje ni enako psihičnemu mučenju na ta način," je dejala.

Andreja Katič (SD) pa je spomnila na odmeven primer nekdanjega župana Dornave Mateja Zorka po aferi zaradi suma nagovarjanja mladoletnika k spolnosti. Kot je dejala, jo je presenetilo, da v praksi ni prišlo na sodišče več tovrstnih predlogov oz. da niso dočakali epiloga. Tožilstvo je sicer ovadbo zoper Zorka zavrglo, ker domnevna žrtev ni bila mlajša od 15 let, a je v sklepu zapisalo, da je storil "zavržno dejanje".

Grgurevič je v izjavi za medije izrazila pričakovanje, da bo predlog prejel soglasno podporo tudi na seji DZ. Poudarila je, da mora država poskrbeti za "učinkovito sodno varstvo, in to takoj, ko se zgodi nek napad že na duševno integriteto otroka". Izpostavila je tudi, da od leta 2011, ko je bil 173. a člen sprejet, do prejšnjega mandata, ko so prvič vložili predlog za spremembo, ki pa je bil zaradi postopkovnih pravil blokiran, ni bilo niti ene same obsodbe.