STA novice / Dnevnik: Za spletno prevaro soodgovorna tudi banka

Junija 2022 je tožnica dobila klic neznane osebe, ki se ji je predstavila kot Microsoftova podpora. Sledila je navodilom klicatelja in ga seznanila tudi z osebnimi varnostnimi elementi svoje spletne banke.

Ko ji je zadeva postala čudna, je moža poslala na banko, kjer je zahteval blokado vseh njunih računov. Bančni uslužbenki je povedal, da je "žena z nekom na vezi". Uslužbenka je blokirala njune bančne kartice.

Ženska je zatem prejela obvestilo banke o treh prenosih sredstev. Prvi za dva evra, drugi za 29.999 evrov in tretji za 43.900 evrov. V banki so povedali, da je račun izpraznjen in da se plačil, ko so enkrat odobrena, ne da več ustaviti. Naslednji dan se je oglasila na banki in od banke prejemnice zahtevala ustavitev plačil, a denarja ni bilo več na računu, poroča Dnevnik.

Oškodovanka je proti banki vložila tožbo v vrednosti vseh treh prenosov sredstev, to je 73.901 evra. Očitala ji je, da je blokirala le bančne kartice. Menila je, da blokada računa za povprečnega uporabnika pomeni ne le blokado kartic, ampak tudi spletne in mobilne banke. Priznala je, da je ravnala premalo skrbno, banki pa očitala, da s skrbnim ravnanjem do odtujitve denarja ne bi prišlo.

Banka se je zagovarjala, da so prevaranti vstopili v spletno banko izključno po tožničini krivdi, mož pa uslužbenki ni omenil, da naj bi ženi prek računalnika vdirali v spletno banko. Branili so se, da možev opis ni bil dovolj jasen, da bi uslužbenka lahko sklepala, da gre za prevaro.

Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrnilo, tožničino ravnanje pa ocenilo kot hudo malomarno. S tem se je strinjalo tudi višje sodišče, saj da je tožnica "zanemarila skrbnost, ki se pričakuje od vsakega človeka". Razsodilo je, da banka ni dolžna povrniti izgubljenih sredstev.

Višje sodišče je nato primer presojalo tudi skozi določbe obligacijskega zakonika, kjer je ugotavljalo, ali je banka izpolnila svoje obveznosti. Ocenilo je, da je iz moževega pojasnila uslužbenki jasno, da je zahteval takšno blokado, da bo razpolaganje z ženinimi denarnimi sredstvi onemogočeno.

Uslužbenka je sicer pričala, da je ob moževi izjavi posumila na prevaro, a je pomislila le na kartično zlorabo. Sodišče je zato presodilo, da je banka ravnala s premajhno skrbnostjo in prispevala k škodnemu dogodku. Banki je pripisalo polovično odgovornost in poplačilo 36.950 evrov.

O primeru bo odločalo še vrhovno sodišče, še poroča Dnevnik.