STA novice / Na ESS ob obravnavi rebalansa proračuna z nekaj pomisleki predvsem sindikati

Kot je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, so ob pregledu rebalansa proračuna ugotovili, da se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) jemlje sto milijonov evrov za zdravstvene storitve. Gre za sredstva, ki jih ima zavod že upoštevana v finančnem načrtu, z odvzemom pa se vzpostavlja nevarnost negativnega poslovanja ZZZS in posega v pravice, kar je nesprejemljivo, je dejala.

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška se v bistvu jemljejo tudi sredstva, namenjena za akumulacijo v nacionalnem demografskem skladu. Po navedbah Vuk gre za sredstva Kapitalske družbe (Kad), ki se nalagajo za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne, z rebalansom proračuna pa je predvideno, da se bodo tekoče porabila. Po njenih besedah to "pomeni, da se bo ta sklad izčrpal", postavlja pa se vprašanje, kaj bo naslednje leto.

Ne glede na ti dve zmanjšanji pa "smo danes lahko slišali, da ima proračun dobri dve milijardi evrov primanjkljaja, tako da se na tem mestu sprašujem, kje je tukaj možno videti fiskalni prostor, ki bi omogočal realizacijo interventnega zakona, ne da bi morali za to poseči radikalno v izdatke na področju pravic in javnih storitev," je še izpostavil Počivavšek.

Ob tem je bila sindikalna stran kritična tudi do načina obravnave. Opozorili so, da so bila kršena pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), saj je rebalans vlada v četrtek že potrdila, socialni partnerji pa pred tem niso imeli možnosti povedati svojega mnenja. Kot je dejal Počivavšek, pričakujejo, da se ta kršitev pri sprejemanju proračunskih dokumentov za leto 2027 ne bo ponovila.

Po navedbah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Zorka, ki predseduje tudi ESS, so se danes dogovorili, da bodo proračunske dokumente za leti 2027 in 2028 obravnavali, ko bodo pripravljeni, če bo treba tudi na izredni seji. ESS pa je ministrstvo za finance pozval, da jih socialnim partnerjem dostavi pravočasno.

Današnja seja je sicer imela precej obsežen dnevni red. Med drugim so imeli na njem predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je vlada prav tako potrdila v četrtek. Kot je povedal Zorko, so bili socialni partnerji v njegovo usklajevanje predhodno vključeni v okviru stalnega odbora za spremljanje izvajanja dolgotrajne oskrbe. Zakon je bil v enem delu usklajen, odprt je ostal en člen.

Počivavšek je pojasnil, da gre za možnost sklepanja pogodb, ki bi jih izvajalci dolgotrajne oskrbe lahko sklepali s samostojnimi podjetniki, kar se jim zdi "nevarna praksa, ker bi lahko s tem uvajali prikrita delovna razmerja". Po besedah Zorka je pristojno ministrstvo izrazilo pripravljenost, da najdejo varovalke, ki bi to preprečile.

Počivavšek je pozdravil dodatek za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, a dodal, da se ne strinjajo, da tak dodatek ne bo pripadal tudi zaposlenim na vstopnih točkah centrov za socialno delo. Z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pa so po drugi strani po seji sporočili, da podpirajo dodatek le za tiste, ki so neposredno vezani na osnovni proces nege in medicinske oskrbe in ne tudi za vse zaposlene v dejavnosti.

Na GZS so ob tem poudarili, da je treba pristopiti k reformi izvajanja sistema. Glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček je na novinarski konferenci povedal, da so ministrstvo opozorili, da je treba zakon temeljito revidirati. Da pozdravljajo ukrepe, ki naslavljajo najbolj pereče točke, da pa sistem potrebuje veliko resnih dodelav, je menil tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar.

Sicer so danes vsi pozdravili potrebo in namen sklada za redke bolezni. V GZS so ob tem poudarili, da mora biti financiranje sklada jasno, predvidljivo in zasnovano tako, da ne ustvarja novih davčnih in administrativnih obremenitev za podjetja.

Pri predlogu sprememb zakona o tujcih pa so po navedbah Zorka tako delodajalske organizacije kot sindikati opozorili, da se je ta zakon v preteklosti vedno obravnaval skupaj s spremembami zakona, ki zadeva zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev. Po navedbah ministrstva za gospodarstvo, delo in šport je ta zakon v medresorskem usklajevanju in dogovor je, da bo nato predstavljen strokovnemu odboru ESS.

GZS je ob predlogu sprememb zakona o tujcih izrazila skrb, da bi te lahko dodatno zmanjšale privlačnost Slovenije za tuje delavce. Zato so, je povedal Gorenšček, pozvali vlado, naj z drugimi ukrepi poveča privlačnost slovenskega poslovnega okolja. Da mora država ponuditi takšen paket rešitev, da bo Slovenija zanimiva za tujo delovno silo, je menil tudi Smrekar.