STA novice / Opozicija za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku (dopolnjeno)

Odbor DZ za pravosodje bi moral danes obravnavati predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku), a so v Svobodi, SD in Levici pred današnjo sejo vložili predlog, da DZ ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ, po katerem naj bi predlog zakona obravnavali po nujnem postopku.

Menijo namreč, da nujni postopek ni upravičen, je pred sejo poudarila poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin. Spomnila je, da je vlada zakonodajni predlog vložila julija, prvo obravnavo pa so sklicali za danes, "tako da očitno je bil vmes čas, da se gre na počitnice. Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti," je izpostavila.

Če bo koalicija vztrajala pri nujnem postopku obravnave, bo jasno, da to počnejo samo zato, da omejijo javno razpravo, je dodala. Po mnenju opozicije je to zavržno, "razumemo pa, da jih je strah vseh kritik, ki se zgrinjajo nad tem zakonom iz vseh strani strani," je izpostavila Tacer Perlin.

Kot je navedla, v opoziciji ne nasprotujejo krepitvi pregona korupcije, so pa proti temu, da "se govori, da se bo preganjalo korupcijo in se to uporabi za fasado, da se dejansko širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev. "To je zelo problematično za stanje naše pravne države," je poudarila.

Poslanka SD Andreja Katič je po prekinjeni seji odbora dodala, da so se za zahtevo odločili, ker niso prejeli odgovorov, kdo je zakon pripravljal, ob tem pa jih najbolj skrbi politični vpliv na imenovanje tožilstva. Meni, da bi morali za pospešitev sodnih postopkov pripraviti nov zakon o kazenskem postopku.

Upoštevaje poslovnik ni prav nobenega razloga, da bi se tako obsežna zakonska materija obravnavala po nujnem postopku, je predlog za ponovno odločanje utemeljila Tina Brecelj iz Levice. Dodala je, da v Sloveniji že imamo organe za odkrivanje, pregon in sojenje v zadevah gospodarskega kriminala. Z njihove strani so bili tudi podani konkretni predlogi za izboljšanje učinkovitosti pregona kriminala, pa teh vsebinskih nadgradenj predlog zakona ne naslavlja, je opozorila.

V opoziciji opozarjajo, da je zakon nastajal prehitro, brez kakršnegakoli sodelovanja s tistimi, ki bodo morali novo ureditev izvajati. "Če bo zakon ostal tak, kot je trenutno, bo namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete. To je zadnje, kar si pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala lahko privoščimo," so izpostavili v sporočilu za javnost. Ob tem so spomnili, da predlogu glasno nasprotujejo v pravosodju, resne pomisleke ima tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) DZ.

"Zakon je zelo nujen, da zajezimo oziroma okrepimo boj proti korupciji in kriminalu," pa se je odzval minister za pravosodje Mihael Zupančič. Ob tem je opozoril, da Slovenija iz naslova korupcije in organiziranega kriminala vsak dan izgubi deset milijonov evrov bruto domačega proizvoda.

Poglajen je po prekinjeni seji odbora dejal, da je opozicija predlog za ponovno odločanje o postopku vložila, da bi zavlačevala vzpostavitev organiziranega boja proti korupciji, ki je velik problem. "Očitno opozicija noče tvorno sodelovati pri takih zadevah, ampak poskuša na poslovniških določbah loviti načine, kako manipulirati delovanje DZ oziroma zaustaviti delo koalicije," je dejal. Meni, da je zakon nujen, zato bodo sejo nadaljevali takoj, ko bo možno.

O kritikah iz pravosodnih vrst pa je dejal, da so oni najbolj odgovorni za bolj proti korupciji, zato je ironično pričakovati, da bodo podprli spremembe. "Definitivno so tudi oni vsaj v delu odgovorni, da je stanje na področju boja proti korupciji v situaciji, v kakršni je," je dodal. Prav tako se ne strinja, da predlog odpira vrata za večji vpliv politike.

Po besedah poslanca Demokratov Dejana Zakrajška pa predlog kaže, da se opozicija boji boja proti korupciji. Pri nujnem postopku bodo Demokrati vztrajali, saj se zaradi korupcije v Sloveniji vsak dan izgubi več kot 10 milijonov evrov.

Medtem je koalicija vložila dopolnila na predlog zakona, vlada pa je z njimi soglašala na današnji dopisni seji.

Po navedbah pravosodnega ministrstva se s predlaganimi dopolnili v največji možni meri upoštevajo pripombe ZPS ter mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva k predlogu zakona. Prav tako z dopolnili natančneje urejajo položaj in pristojnosti Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev in delovanje Specializiranega kazenskega sodišča RS, pristojnosti pri dodeljevanju in prenosu zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov ter prehodne rešitve za nemoten začetek delovanja novega sistema, je v sporočilu za javnost po seji vlade navedlo ministrstvo za pravosodje.

Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto, po dopolnilu, ki ga je pripravila vlada, pa bi se začel uporabljati s prvim julijem 2027. Z omenjenim dnem bi sodno funkcijo začelo opravljati tudi novo specializirano kazensko sodišče, izhaja iz predloga dopolnil.

Glede imenovanja tožilcev vlada predlaga dopolnilo, da minister po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta (DTS) s kandidati opravi ustni pogovor. Ostaja pa predlog, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje DTS, med drugim izhaja iz predloga zakona.

Zupančič predloga dopolnil danes ni želel komentirati, je pa poudaril, da bodo upoštevali dobra dopolnila, ki krepijo boj proti korupciji.