STA novice / LOKALNE VOLITVE: Bistveno spremenjena ureditev volilnega spora (tema)

Od prejšnjih volitev so se spremenila pravila pri kandidiranju na županske funkcije s podpisi volivcev. Na tokratnih volitvah mora kandidaturo podpreti najmanj odstotek volivcev, kolikor jih šteje posamezna volilna enota na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Medtem ko je prej veljalo, da je potrebno število podpisov najmanj dva odstotka od števila volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500.

Možnost volilnega spora vsakemu volivcu

V primerjavi z volitvami pred štirimi leti je bistveno spremenjena ureditev volilnega spora po dnevu glasovanja. Pravico do pritožbe bo poleg kandidatov oz. predstavnikov liste kandidatov imel tudi vsak volivec. Pritožbo bo reševala občinska volilna komisija tako ob prijavi kot po uradni dolžnosti, volilni sodnik pa je upravno sodišče.

Rok za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji je dva dni po dnevu glasovanja (doslej je bilo zapisano v obliki 48 ur). Na upravno sodišče pa se bo možno pritožiti v 15 dneh po objavi akta o izidu volitev, stranka pa bo lahko procesna dejanja v postopku pred sodiščem opravljala le po pooblaščencu.

Tako občinska volilna komisija kot sodišče bosta lahko odločila, da se glasovanje v celoti ali le na določenem volišču ponovi, če so bile zaznane takšne kršitve, ki so ali bi lahko vplivale na rezultat glasovanja.

Nekatere spremembe tudi pri sami izvedbi volitev

Novost je tudi, da občinski sveti na prvi seji po volitvah ne bodo več potrjevali mandatov, ampak se bodo z aktom o izidu volitev zgolj seznanili.

Prav tako so nekatere spremembe pri sami izvedbi volitev. Omejili so zaračunavanje stroškov državnih organov občinam pri izvedbi volilnih opravil. V preteklosti so bili namreč tudi primeri, ko so upravne enote občinskim volilnim komisijam zaračunale določene stroške, ker so na volilno nedeljo izvajale dežurstvo.

Kot so pojasnili na resornem ministrstvu, je izjema plačilo priprave volilnih imenikov, ki jih za ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, pripravlja zunanji izvajalec, zato stroške priprave in natisa volilnih imenikov nosijo občine.

Informacijska podpora enotna, v tisk vsaka občina zase

Nekaj vprašanj v občinah sprožilo prenehanje izvajanja dejavnosti javnega podjetja Uradni list, ki je v preteklosti za večje število občin izvajalo storitve tiska obvestil volivcem in dobave različnega volilnega materiala. V združenjih občin so pred poletjem opozorili, da so občine primorane iskati druge, pogosto nepreverjene ponudnike na trgu, kar lahko poveča tveganja za napake.

Zato so podali pobudo, da bi država za občine izvedla skupno javno naročilo za tisk vabil oz. obvestil volivcem ter nabavo drugega volilnega materiala. S tem bi, kot so navedli, zmanjšali število obdelovalcev osebnih podatkov, poenostavili postopke priprave gradiv in tudi zmanjšali možnost napak pri prenosu in obdelavi podatkov.

Z ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so jim odgovorili, da je izvedba lokalnih volitev, tako administrativnega kot finančnega dela, v pristojnosti občin. Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo pa so pojasnili, da bodo podatke za tisk obvestil volivcem v vsakem primeru pripravili v enotnem formatu, ki se mu bo moral prilagoditi tudi tiskar.

V prejšnjem mandatu sprejeta zakonodaja je določila tudi podlago za enotno informacijsko podporo - enotni informacijski sistem je bil za lokalne volitve uporabljen sicer že leta 2022 - in povezovanje evidenc pri volitvah. S slednjim se, kot so pojasnili na resornem ministrstvu, lajša delo občinskim volilnim komisijam v fazi, ko morajo te v zelo kratkih rokih preveriti zakonitost velikega števila vloženih kandidatur. Pred spremembo so namreč občinske volilne komisije preverjale vsakega kandidata posebej, zdaj pa bodo lahko povezale podatke vseh kandidatov z evidenco volilne pravice naenkrat.