STA novice / V DZ v torek glasovanje o interpelaciji zoper Kajzerja (ozadje)

V SD so interpelacijo zoper Kajzerja napovedali ob obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara v Sloveniji v začetku septembra. Svoboda in Levica sta na isti dan predstavili tudi predlog ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, ki mu očitajo, da vodi zunanjo politiko v interesu Izraela. Slednje DZ še ni obravnaval, predlog je bil umaknjen z oktobrske seje, ker je bila vsebina po mnenju zakonodajno-pravne službe neustrezna.

Tri opozicijske stranke so interpelacijo uradno vložile 21. septembra. Kot so zapisale, Kajzer ne uživa več potrebnega zaupanja za odgovorno vodenje ministrstva med drugim zaradi politične odgovornosti, ki jo kot minister nosi za slovensko blokado skupne izjave EU, s katero bi slednja obsodila širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu.

Slovenija je namreč avgusta blokirala skupno izjavo EU o tem. Izjava je bila sicer nato podana na nižji ravni.

Na zunanjem ministrstvu so tedaj pojasnili, da takšna izjava ne bi prinesla dodane vrednosti, medtem ko je premier Janez Janša menil, da je vlada s tem Slovenijo umaknila iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela za vsako potezo.

Kot je ob vložitvi interpelacije dejala prvopodpisana poslanka SD Andreja Katič, so interpelacijo vložili tudi zaradi nezadostnega obveščanja državnega zbora. V interpelaciji so navedli, da Kajzer ni prepričljivo obrazložil, kako je nasprotovanje omenjeni izjavi skladno z zunanjepolitičnimi usmeritvami države. Opozicija trdi, da je minister z opustitvijo ustreznega obveščanja DZ o tej odločitvi kršil zakon o zunanjih zadevah in zakon o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah EU.

Poslanec Svobode Dušan Stojanovič je ob vložitvi interpelacije opozoril, da je vsak minister politično odgovoren za delo svojega resorja in tudi, če je to odločitev sprejel predsednik vlade, mora minister zagotoviti zakonito delovanje svojega resorja, strokovno opozoriti na posledice takšnih ravnanj in odločitev ter omogočiti učinkovit parlamentarni nadzor.

Poslanka Levice Nataša Sukič pa je dejala, da je minister slovensko zunanjo politiko dobesedno spremenil v servis vlade izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in to mimo DZ ter na škodo partnerskega sodelovanja z drugimi članicami v EU.

Kajzer je ob vložitvi interpelacije dejal, da je to legitimen instrument, ki ga ima v rokah opozicija, čeprav gre po njegovi oceni bolj za vihar v kozarcu vode.

V odgovoru na interpelacijo, ki ga je oktobra posredoval v DZ, pa je vse očitke iz nje zavrnil. Zapisal je, da je po več kot sto dneh delovanja vlade razvidno, da se slovenska zunanja politika "uspešno vrača k svojemu temeljnemu poslanstvu odgovornemu, učinkovitemu, predvsem pa premišljenemu zastopanju interesov Slovenije v mednarodnem prostoru".

Navedel je, da obdobje "izrazitejšega zunanjepolitičnega aktivizma postopoma nadomešča premišljena, odgovorna, predvsem pa vsebinsko usmerjena diplomacija, ki daje prednost konstruktivnemu sodelovanju pred javnim izpostavljanjem in konkretnim rezultatom pred deklarativnimi stališči".

Glede slovenskega nasprotovanja skupni izjavi EU je zapisal, da je možnost države članice EU, da v postopku usklajevanja izrazi pomisleke ali se posamezni izjavi ne pridruži, uveljavljanje te možnosti pa samo po sebi ne pomeni odmika od skupnih evropskih vrednot, nasprotovanja ciljem EU ali spremembe dosedanjih zunanjepolitičnih stališč.

Po njegovih besedah Slovenija ostaja trdno zavezana spoštovanju mednarodnega prava, varstvu človekovih pravic, zaščiti civilnega prebivalstva ter prizadevanjem za pravičen, celovit in trajen mir na Bližnjem vzhodu. "Rešitev dveh držav - ki pa mora biti dogovorjena med obema stranema - ostaja temeljno izhodišče slovenske zunanje politike pri obravnavi izraelsko-palestinskega konflikta," je zapisal Kajzer.

Po njegovih navedbah nepridružitev izjavi EU ne pomeni spremembe vsebinskega stališča Slovenije. "Uspešnosti zunanje politike ni mogoče meriti zgolj po številu sprejetih izjav, resolucij in javnih obsodb. Njena vrednost se odraža tudi v rezultatih, ki jih dosežemo za mir, varnost in stabilnost. Načela slovenske zunanje politike ostajajo nespremenjena. Spreminja se način njihovega uresničevanja."

Glede očitkov o kršenju zakona o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah EU in zakona o zunanjih zadevah je v odgovoru poudaril, da je vlada odgovorna za izvajanje zunanje politike v okviru zakonov in splošnih usmeritev DZ, medtem ko za vsako posamezno odločitev v tem okviru ni potrebno novo parlamentarno pooblastilo.

Pojasnil je, da je šlo v konkretnem primeru za usklajevanje pravno nezavezujoče politične izjave, tak postopek pa je treba razlikovati od formalnega postopka sprejemanja pravno zavezujočih aktov EU.

Glede na časovnico je za razpravo o interpelaciji predvidenih skoraj 14 ur, DZ bo o njej glasoval po koncu razprave, upoštevaje razmerja v parlamentu pa bo zunanji minister najverjetneje ostal na položaju.