Portal TFL

STA novice / Novi rešitvi za ohranjanje poseljenosti zelena luč DZ

petek, 20.11.2026

Ljubljana, 20. novembra (STA) - DZ je danes sprejel novelo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ta na predlog državnega sveta dodaja gostoto poselitve kot novo merilo za vključitev občin, ki neposredno mejijo na obmejne občine, med obmejna problemska območja.

Obstoječi zakon določa dve alternativni merili za vključitev občin, ki neposredno mejijo na obmejne občine, med obmejna problemska območja, in sicer več kot 45-minutno povprečje dostopnosti do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ter visok delež površine, vključene v območje Natura 2000. Z novelo se uvaja še tretje merilo, in sicer gostota poselitve, ki je manjša od 50 odstotkov slovenskega povprečja, je v okviru četrtkove obravnave v DZ povedal predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

"Občina, ki neposredno meji na obmejno občino, se bo po novem lahko vključila v obmejna problemska območja, če bo izpolnila katerokoli od teh treh meril. Novo merilo je objektivno, merljivo in preverljivo na podlagi statističnih podatkov," je poudaril. S spremembo zakona gre po njegovem za omejeno in ciljno usmerjeno dopolnitev obstoječega sistema. Predlog ne spreminja opredelitve obmejnih območij, ne posega v merilo koeficienta razvitosti občin in ne spreminja pravnih učinkov statusa obmejnega problemskega območja. Prav tako obstaja nespremenjen teritorialni pogoj.

Vlada je s predlogom soglašala. Temelji na ugotovitvah strokovnih študij, ki kažejo, da je nizka gostota poselitve pomemben kazalnik razvoja ranljivosti, saj je povezana z razpršeno poselitvijo, omejenim lokalnim povpraševanjem ter težjim zagotavljanjem ustrezne dostopnosti do javnih in tržnih storitev, povezana pa je tudi z višjimi stroški zagotavljanja nekaterih storitev na prebivalca, je navedel državni sekretar na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič.

Andrej Poglajen iz SDS je ocenil, da gre za odpravo krivic. Skladen regionalni razvoj po njegovem ne pomeni zgolj vlaganja v infrastrukturo, temveč predvsem zagotavljanje primerljivih razvojnih možnosti za vse. Novo merilo bo po njegovem omogočilo, da se pri določanju razvojno prikrajšanih območij ustrezno upošteva tudi demografske razmere. "Veseli me, da bodo občine, kot so Bloke, Cerknica, Sodražica, Železniki, Ljubno in Idrija, imele možnost, da dostopajo do razvojnih sredstev," je dejal.

Po besedah Marjete Šmid iz poslanske skupine NSi, SLS, Fokus so bistvo spremembe nove razvojne možnosti, ki jih tak status lahko prinese. "Občine, podjetja in drugi upravičenci s teh območij pridobijo lažji dostop do posebnih razvojnih ukrepov, namenskih razpisov ali dodatnih točk pri kandidiranju za javna sredstva," je dejala in dodala, da za prebivalce to pomeni predvsem več možnosti za nova delovna mesta.

"V skupini Demokrati želimo, da država prepozna razlike in občinam pomaga ustvarjati boljše pogoje za življenje. Predlagana sprememba zakona je korak v to smer," je navedla Mojca Žnidarič. Trenutno ima status obmejnega problemskega območja 88 občin, po analizi iz leta 2024 bi lahko novo merilo zajelo še šest občin. Končni seznam bo določen na podlagi posodobljenih podatkov, je pojasnila.

Spremembe podpirajo tudi v Resnici, saj Slovenija po njihovem ne sme postati država, v kateri se vse pomembno dogaja v Ljubljani in večjih mestih, preostali deli države pa postopoma izgubljajo prebivalstvo, delovna mesta in razvojne možnosti. Pomembno pa je tudi, da regionalne spodbude niso zgolj formalnost, njihov učinek moramo meriti po konkretnih rezultatih, je dejala Martina Haring.

Dejan Süč iz Svobode je kot največjo težavo izpostavil odsotnosti širšega, sistemskega odgovora na vprašanje, kako bomo zagotovili skladen regionalni razvoj Slovenije. "V sistem vključimo dodatne občine ne da bi povečali sredstva, torej bomo pomoč posamezni občini zmanjšali. Dobivamo več upravičencev, ne pa tudi več razvoja," je bil kritičen. Po njegovem potrebujemo sistem, ki bo poleg geografskih značilnosti bistveno bolj upošteval stopnjo razvitosti, demografska gibanja, dostopnost javnih storitev, prometno povezanost, gospodarsko aktivnost in druge kazalnike.

Nataša Sukič iz Levice je povedala, da se s cilji sprememb zakona ne strinjajo, zato so predlagali obravnavo predloga po rednem postopku in z vključitvijo občin v razpravo. "Zakon ne prinaša niti evra več. Predlog ne pove, katere občine bodo status dobile, težava je sistem, ki prikrajšanost meri z razdaljo od meje," je opozorila. Spomnila je na sprejem strategije regionalnega razvoja do leta 2050 in ocenila, da smo namesto celovite prenove meril razvojne ogroženosti dobili popravek enega stavka po skrajšanem postopku.