STA novice / Ministrstvo v javno razpravo poslalo novelo zakona o visokem šolstvu

Novela dva člena namenja javni službi, ki do zdaj v zakonu ni bila posebej opredeljena, pri čemer pravi, da lahko takšno službo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe.

Glede razmejitve javne službe in tržne dejavnosti predlog pravi, da lahko javni visokošolski zavodi poleg javne službe opravljajo tudi druge dejavnosti, pri čemer pa te ne smejo zmanjševati obsega in kakovosti zagotavljanja javne službe, prav tako je treba zagotoviti razmejevanje stroškov in prihodkov. Študijske programe kot tržno dejavnost lahko javni visokošolski zavodi izvajajo samo za tuje državljane.

Koncesijam, ki se podeljujejo zasebnim visokošolskim zavodom, predlog novele namesto dozdajšnjega enega namenja kar 19 členov. Med drugim pravi, da se lahko koncesija dodeli za izvajanje študijske dejavnosti, za katero obstaja potreba v slovenskem prostoru, in "ki kakovostno nadgrajuje raznolikost visokošolske izobraževalne ponudbe v Sloveniji oziroma se v okviru javne službe na področju visokega šolstva ne izvaja v ustreznem obsegu". Pri slednjem je obseg "določen s številom razpisanih in zasedenih mest študijskega programa v okviru javne službe".

Predlog za dodelitev koncesije (z utemeljitvijo izkazane potrebe) lahko posredujejo zainteresirana ministrstva ter pravna ali fizična oseba, in sicer do 31. decembra tekočega koledarskega leta. Nato ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport najpozneje do 31. januarja naslednje leto imenuje strokovno komisijo, ki poda strokovno mnenje. Na podlagi tega mnenja nato minister izda "odločitev glede uvedbe postopka javnega razpisa za dodelitev koncesije", na katerem nato posebna razpisna komisija, ki jo določi ministrstvo, izbere zasebni visokošolski zavod, ki bi izvajal predlagano študijsko dejavnost.

Koncesija se lahko po predlogu novele dodeli za določen čas, in sicer za obdobje osmih vpisnih generacij z upoštevanjem enega dodatnega študijskega leta, torej osem plus eno leto, z možnostjo podaljšanja. Pri tem se lahko podaljša le za obdobje največ štirih vpisnih generacij z upoštevanjem enega dodatnega študijskega leta.

V prehodnih določbah predlog določa, da z uveljavitvijo novele zakona že obstoječe koncesije ne prenehajo, se pa s prehodno določbo opredeli obdobje, "v katerem lahko visokošolski zavodi za študijske programe z dodeljeno koncesijo po določbah novele sprožijo postopek presoje ohranitve obstoječih koncesij, ki je enak postopku za dodelitev koncesij, kot ga bo uveljavila novela". "V kolikor visokošolski zavod takšne vloge ne vloži, mu koncesija za takšne študijske programe preneha z iztekom prehodnega obdobja - po zakonu samem," je navedeno.

V zvezi z vlogo za presojo ohranitve obstoječih koncesij novela še dodaja, da se lahko odločanje o vlogi zaključi na dva načina - bodisi z ohranitvijo obstoječe koncesije, vendar z omejenim časom trajanja na štiri vpisne generacije plus dodatno leto, bodisi z odvzemom koncesije, v kolikor strokovna komisija ugotovi, da predpostavke za dodelitev koncesije niso izpolnjene, pri čemer je treba upoštevati tudi pravico študentov do dokončanja študijskega programa.

Pripombe na predlagano novelo je mogoče oddati do 2. februarja.