STA novice / Poslanci neenotnih stališč o zakonu o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi

Hršak je v predstavitvi predloga ponovil, da se je za samostojno vložitev zakona, ki bi omogočil izgradnjo hidroelektrarn in tudi razvoj lokalne infrastrukture ter gospodarstva, odločil, potem ko je osem mesecev čakal na podporo poslancev koalicijske stranke SMC. Znova je zavrnil očitke, da gre za predvolilno potezo.

Spomnil je, da predlog zakona navaja, da se koncesija neposredno podeli družbi Srednjesavske elektrarne, ki je v 100-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, za dobo 50 let. Vsako leto bi koncesionar državi plačal 10 odstotkov vrednosti proizvedene električne energije in vodno povračilo.

Državni prostorski načrti morajo biti za prve tri hidroelektrarne (Suhadol, Trbovlje in Renke) izdelani do leta 2021. V predlogu zakona je zapisana tudi finančna konstrukcija gradnje, in sicer bi sredstva zagotovila vodni in podnebni sklad. Če iz teh ne bi bilo dovolj sredstev, pa bi lahko vlada manjkajoča sredstva zagotovila tudi iz integralnega proračuna.

Po besedah Tomaža Lisca (SDS) je takšen zakon nujni pogoj, če želi Slovenija "resno govoriti" o energetski samooskrbi in obnovljivih virih. "Predlog zakona je zelo dobra osnova, da začnemo s konkretnim delom," je poudaril in v imenu poslanske skupine napovedal podporo zakonu.

V SDS si želijo, da bi zakon sprejeli še v tem mandatu, saj vsak mesec nedelovanja hidroelektrarn prinaša izgubo za proračun. Lisec je ob tem poudaril, da pa bo brez ustrezne podpore lokalne skupnosti zakon "le mrtva črka na papirju".

Pomen hitre gradnje je izpostavil tudi Zvonko Lah (NSi). Pojasnil je, da v NSi zakon podpirajo, čeprav deloma odstopa od dosedanje prakse. Prepričan je, da bi morali pospešiti tudi gradnjo hidroelektrarn.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je spomnila, da mora biti do leta 2020 najmanj 25 odstotkov energije pridobljene iz obnovljivih virov. Hršakov zakon gre po njenih besedah v to smer, zato ga v DeSUS enotno podpirajo.

Drugačnega mnenja so v Levici, kjer ga po besedah Violete Tomić ocenjujejo kot spornega tako po vsebini kot po načinu sprejemanja. Strinjajo se, da nadomestitev fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije ne bo mogoča brez gradnje velikih elektrarn, zato gradnjo na srednji Savi načelno podpirajo, vendar ne na način, ki ga predvideva ta zakon. Poudarila je, da do gradnje na srednji Savi še ni prišlo izključno zato, ker še ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

Da se je projekt ustavil pri pogodbi, se je strinjal tudi Igor Zorčič (SMC), ki je zagotovil, da si vlada prizadeva za podpis. Zakon po Zorčičevih besedah predvideva prenos že podeljene koncesije na drugo osebo ali ponovno podelitev. To se SMC zdi sporno in v nasprotju z obstoječo zakonodajo, takšna dikcija pa bi po njihovem mnenju lahko celo razveljavila že podeljeno koncesijo in ustavila projekt. Predlogu zato nasprotujejo.

DZ bo o tem, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, glasoval v četrtek.