STA novice / Evropski ministri za šport o varstvu človekovih pravic ter boju proti korupciji v športu

Konferenco so odprli predsednik vlade Gruzije Mamuka Bahtadze, namestnica generalnega sekretarja Sveta Evrope Gabriella Battaini - Dragoni ter državna sekretarka Urada za šport Republike Hrvaške Janica Kostelić kot predstavnica trenutno predsedujoče države članice Sveta Evrope. V uvodnem delu je bil minister Pikalo na predlog Švice soglasno potrjen za podpredsedujočega letošnje konference, so sporočili z MIZŠ.

Države članice Razširjenega delnega sporazuma za področje športa Sveta Evrope (EPAS) so izrazile prepričanje, da bi k preprečevanju korupcije v športu, prirejanju športnih rezultatov, zlorab, nasilja in diskriminacije vseh vrst lahko pripomoglo, če se v temeljne in ustanovitvene listine športnih klubov, društev in zvez na nacionalni in mednarodni ravni vključijo vse listine s področja človekovih pravic. To stališče je podprl tudi minister Pikalo.

Glede korupcije v športu so ministri razpravljali zlasti o tem, kako z vzpostavitvijo primernega vodenja športnih organizacij, z večjo transparentnostjo in preglednostjo delovanja povečati integriteto športa tako na nacionalni kot mednarodni ravni.

Minister je pozval k večji zavezanosti civilne sfere pri preprečevanju korupcije, saj so to tiste organizacije, od katerih je najbolj odvisno, ali bodo implementirani ukrepi za boj proti korupciji. "Politični odločevalci smo pripravljeni in zavezani k sodelovanju s športnimi organizacijami pri reševanju tega vprašanja. Smo v ključnem trenutku, ko moramo rešiti omenjena vprašanja, saj so se nekatere neetične prakse iz profesionalnega športa začele seliti tudi v rekreativne športe. Slovenija je in bo še naprej zavezana k promociji evropskega modela športa," je na konferenci dejal Pikalo.

"Slovenija meni, da je osrednja naloga in dolžnost na strani samih športnih organizacij, da poskrbijo za pošteno, demokratično in primerno vodenje športnih organizacij," je še dejal minister. Smernice za to so bile že sprejete v okviru mednarodnih krovnih organizacij, kot so Mednarodni olimpijski komite, Evropski olimpijski komite in mednarodne panožne športne zveze.

Na konferenci so udeleženci sprejeli resolucijo Sveta Evrope na temo korupcije v športu in resolucijo Sveta Evrope o človekovih pravicah v športu ter t.i. Tbilisijsko deklaracijo o človekovih pravicah in športu.

"Na potezi smo torej ministri držav članic Sveta Evrope, da predlagano resolucijo podpremo in na nacionalni ter mednarodni ravni zagotovimo konkretno izvajanje ukrepov zoper korupcijo v športu," je poudaril Pikalo.

Država lahko športnim organizacijam pri tem pomaga tako, da poskrbi za strokovno-organizacijski in pravno formalni okvir v obliki ustrezne zakonodaje in strateških dokumentov. V Sloveniji so to zakon o športu, zakon o društvih ter nacionalni program športa.