STA novice / ESČP v tožbi matere štirih otrok proti Sloveniji ni ugotovil kršitev

Tožbo je vložila slovenska državljanka S. S., rojena leta 1979, ki ima paranoidno shizofrenijo. Primer zadeva odvzem starševskih pravic tožnici in oddajo njenega četrtega otroka v posvojitev.

Vsi razen enega otroka so bodisi v reji ali posvojeni. Tretji otrok živi z očetom v Franciji, pojasnjujejo na sodišču.

Tožnica je leta 2010 rodila četrtega otroka. Socialni delavci so jo, zavedajoč se njene preteklosti, takoj po porodu obiskali v porodnišnici. Nekaj tednov po porodu je bivala pri materi, kjer je imela na voljo različne storitve socialne službe. Mesec dni po porodu pa je hčerko pustila pri svoji materi in odšla v Francijo. Ne babica ne oče nista želela skrbeti za dojenčka, zato so pristojni menili, da je bil zapuščen. Deklico - sodišče je objavilo le začetnico njenega imena, E. - so dali v rejo, leta 2016 pa je bila posvojena.

Postopek posvojitve je sprožil center za socialno delo, odobrila pa so jo sodišča, pri čemer so odločila, da je v najboljšem interesu otroka, da se tožnici odvzame starševske pravice. Primer so obravnavala sodišča na treh stopnjah, tožnica pa je bila polno vpeta v postopek, pri čemer je imela pomoč odvetnika, navajajo v Strasbourgu.

Sodišča so odločitev sprejela na podlagi poročila psihologa, ki je sklenil, da tožnica kljub zdravljenju ni zmožna skrbeti za svojo hčerko. Njeno razumevanje otrokovih potreb je bilo omejeno, med materjo in otrokom pa ni bilo nobene čustvene vezi.

Med postopkom je center za socialno delo organiziral nadzorovane stike med tožnico in hčerko. Po posvojitvi pa so sodišča leta 2017 zavrnila zahtevo tožnice po stikih s hčerko, saj da bi bili stiki za otroka travmatični glede na pomanjkanje empatije pri tožnici in njen negativen odnos do posvojiteljev. Odločitev je bila sprejeta na podlagi mnenja strokovnjaka in socialnega delavca, ki je nadzoroval stike.

Tožnica je, sklicujoč se na 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja), v tožbi zatrdila, da je bil odvzem starševskih pravic skrajni ukrep, zaradi katerega je ostala brez vseh stikov s hčerko. Sodišče v Strasbourgu je presodilo, da kršitve 8. člena ni bilo.