STA novice / SDS zaradi zapletov okoli karavanškega predora za nujno sejo komisije za nadzor javnih financ

"Na področju revizij javnega naročanja se v zadnjih letih soočamo s primeri odločitev, ki se kažejo predvsem v zanemarjanju nekaterih temeljnih načel javnega naročanja in posledično vodijo do izbire dražjih izvajalcev, ki imajo enake ali še nižje reference kot najugodnejši ponudnik," so v zahtevi za sklic nujne seje zapisali v poslanski skupini SDS.

Največja opozicijska poslanska skupina je kot enega od primerov, kjer revizijska odločitev ne ščiti konkurence med ponudniki, ne zagotavlja gospodarnosti in bistveno daljša časovnico izvedbe, izpostavlja javno naročilo za izgradnjo druge cevi predora Karavanke.

Po dolgih letih priprav je bil decembra 2017 objavljen mednarodni javni razpis, ki sta ga slovenski Dars in avstrijski Asfinag objavila ločeno, a istočasno, so spomnili v SDS. Marca lani je Dars za dela izbral najcenejšega ponudnika Cengiz za ceno 89,2 milijona evrov, nato pa je državna revizijska komisija po pritožbi treh neizbranih ponudnikov ugotovila, da je bil ta izbor nezakonit. Odločitev je utemeljila na formalnostih, ne na vsebini, so izpostavili v SDS.

Odločitev revizijske komisije je po oceni SDS sporna tudi zato, ker je bil tričlanski senat, ki je o tem odločal, sestavljen iz predstavnikov, ki so tako ali drugače povezani s stranko SD.

V poslanski skupini SDS komisiji v sprejem predlagajo tri sklepe, in sicer da ministrstvo za javno upravo komisiji pisno predstavi predlog zakonodajnih rešitev iz področja revizije postopkov javnega naročanja, ki bodo sledile zakonodajnim rešitvam in dobrim praksam iz tujine.

Prav tako predlagajo, da komisija za nadzor javnih financ protikorupcijski komisiji predlaga, naj slednja preveri obstoj korupcijskih tveganj ter obstoj nasprotnih interesov pri posameznih članih senata državne revizijske komisije.

S tretjim predlogom sklepa pa v SDS predlagajo, naj komisija za nadzor javnih financ računskemu sodišču priporoči, naj opravi revizijo posledic odločitev državne revizijske komisije na višino stroškov oziroma končno ceno projektov za vsa javna naročila, katerih vrednost brez davka na dodano vrednost je bila enaka ali višja od 5,19 milijona evrov za zadnjih 10 let.