STA novice / Računsko sodišče namerava revidirati poslovanje Banke Slovenije

Kot so danes pojasnili na računskem sodišču, so sklep o izvedbi revizije na Banki Slovenije izdali prejšnji teden, vsebine revizije pa do pravnomočnosti sklepa ne morejo komentirati. Prejem sklepa so potrdili tudi v Banki Slovenije, kjer so pojasnili, da bodo zadevo lahko podrobneje komentirali, ko bodo sklep preučili.

Če bo Banka Slovenije zoper sklep vložila ugovor, bo, kot so za STA pojasnili na računskem sodišču, o njem odločal senat računskega sodišča, ki ga sestavljajo predsednik Tomaž Vesel in oba njegova namestnika. Če ugovora ne bo, bo revizijski postopek lahko stekel. "S tem, ko sklep o izvedbi revizije postane pravnomočen, je revizijski postopek v teku in lahko takoj začnemo z izvajanjem aktivnosti," so še dodali.

Po neuradnih informacijah časnika Delo nameravajo sicer revizorji natančno pregledati postopke v zadnji sanaciji bank in poslovanje centralne banke v letih 2017 in 2018.

Vrata za revizijo Banke Slovenije so se računskemu sodišču odprla oktobra lani, ko je začasno vodstvo centralne banke umaknilo zahtevo za presojo ustavnosti določenih členov zakona o Banki Slovenije, katerih izvajanje je bilo dotlej zadržano. Zakon o Banki Slovenije računskemu sodišču že od jeseni 2017 omogoča revidiranje centralne banke, a je njeno prejšnje vodstvo pod taktirko Boštjana Jazbeca ta določila poslalo v ustavno presojo.

Gre za določila, ki so računskemu sodišču omogočila revizijo "pravilnosti in smotrnosti praks nadzora", ki jih je centralna banka izvajala do 4. novembra 2014 oz. do uvedbe enotnega nadzora v območju evra in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev.

Sanacija bank je davkoplačevalce stala pet milijard evrov, skoraj milijardo evrov pa so v njej z razlastitvijo izgubili tudi delničarji in lastniki podrejenih obveznic bank. Prejšnje vodstvo Banke Slovenije je temu nasprotovalo, saj je menilo, da bi že sama izdaja priporočil računskega sodišča pomenila prepovedan vpliv na Banko Slovenije.

Novela zakona, po kateri računsko sodišče lahko revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih, je začela veljati jeseni 2017. Poslanci so jo sprejeli po tem, ko so se v javnosti pojavili številni dvomi o postopkih pri sanaciji bank in dejanski velikosti bančne luknje.

Računsko sodišče sicer ni edino, ki ga zanima ozadje sanacije bank. Zaradi omenjenih očitkov so kriminalisti leta 2016 začeli kriminalistično preiskavo in zato opravili tudi hišno preiskavo v Banki Slovenije, nato pa je Evropska komisija zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra proti naši državi sproži postopek pred sodiščem EU.

Nacionalni preiskovalni urad, ki vodi kriminalistično preiskavo, je zoper nekdanje člane sveta Banke Slovenije z guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu tik pred božičem na tožilstvo podal kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja.