STA novice / GZS za rast plač na osnovi rasti produktivnosti

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, predlog sporazuma temelji na razvojnem partnerstvu treh generacij do leta 2025. GZS si prizadeva, da bi slovensko gospodarstvo takrat ustvarjalo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in izvoz v vrednosti 50 milijard evrov, povprečna bruto plača pa bi znašala 2000 evrov.

Slovenski plačni sistem je po besedah izvršnega direktorja GZS Mitje Gorenščka v trenutni obliki zapleten in neprimerljiv s tujimi, zato ga je treba nujno posodobiti ter ob tem zagotoviti večjo preglednost in enostavnost.

Osnovno izhodišče predloga posodobitev, ki so ga pripravili pri GZS, je, da se masa plač delodajalcem zaradi prenove ne poveča, noben zaposleni pa po prenovi ne prejema nižje plače kot prej. Minimalna plača bi po predlogu postala najnižja osnovna plača prvega tarifnega razreda, vsi dodatki za delo za polni delovni čas razen dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo pa bi se vključili vanjo.

Osnovni predpogoj za hitrejšo rast plač je po besedah glavnega ekonomista pri analitični službi GZS Bojana Ivanca hitrejša krepitev produktivnosti. Njena rast bi morala doseči 4,8 odstotka letno, kar bi v primerjavi z obdobjem 2014-2018 predstavljalo za 2,1 odstotne točke hitrejšo rast. "Ob ustreznem dvigu produktivnosti se lahko povprečna bruto plača zviša za 370 evrov," je dejal.

Ključni elementi dviga produktivnosti so okrepljena vlaganja v raziskave in razvoj, izboljšanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter razširitev kadrovskega bazena. "Rast produktivnosti mora biti ključna usmeritev Slovenije," je poudarila tudi Šmučeva.

Razmerje med povprečno in minimalno plačo je treba po mnenju GZS do leta 2025 z letošnjih 53 odstotkov znižati na 41 odstotkov, kar predstavlja povprečje primerljivih držav. Plače v javnem sektorju ob tem ne smejo rasti hitreje kot v zasebnem, pomembno pa je tudi podaljševanje delovne aktivnosti.

"Čas je, da o tem govorimo zdaj in ne šele takrat, ko bo v pokojninski blagajni že velika težava," je poudaril Ivanc. GZS se zavzema za postopne ukrepe za podaljševanje delovne dobe, da bi se Slovenija približala povprečni stopnji delovne aktivnosti starejših v EU.

Šmučeva je omenila še predlagane spremembe na področju davčne razbremenitve dela, ki jih na GZS "izjemno pozdravljajo". Poudarila je, da so v svojih izračunih sicer upoštevali izključno bruto zneske, saj so vse morebitne spremembe neto plač "v rokah tretjega socialnega partnerja".

GZS predloga socialnega sporazuma še ni usklajevala z ostalimi socialnimi partnerji, zato jih po Gorenščkovih besedah zdaj čaka iskanje čim širšega soglasja. S pogajanji bodo začeli prihodnji teden. Pomembno se jim zdi tudi primerno dolgo prehodno obdobje pred uveljavitvijo predlaganih sprememb.