STA novice / DZ uskladil zakon o rejniški dejavnosti z družinskim zakonikom

Sodišča bodo v skladu z zakonikom v postopkih o ukrepih za varstvo koristi otroka ali v drugih primerih, ki zahtevajo zagotovitev tovrstne namestitve za otroka, odločila o namestitvi otroka v rejniško družino in ob tem rejnika tudi imenovala. Če bi bile otrokove koristi v največji možni meri zaščitene z namestitvijo v rejništvo k sorodniku ali drugi osebi, ki še nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni vpisana v evidenco izdanih dovoljenj, sodišče lahko po noveli odloči, da se otrok namesti v rejništvo k tej osebi. V izreku sodne odločbe mora to osebo tudi imenovati.

Ker v takšnih primerih oseba še nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, je treba v tem delu sodišču zagotoviti ustrezno preverjanje. Če bi bila ohranjena zdaj veljavna ureditev t.i. izrednega postopka podelitve dovoljenja, po kateri ministrstvo za delo izda dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za sorodnika ali drugo osebo, bi se sodni postopek po nepotrebnem zavlačeval. Poleg tega je odločitev ministrstva lahko tudi predmet nadaljnje sodne presoje v upravnem sporu, opozarja vlada.

Namen sprejete ureditve je, da sodišče preveri posameznika ne le v smislu izpolnjevanja formalnih pogojev, ampak tudi z vidika koristnosti izvajanja rejništva za otroka, ta posameznik pa se imenuje v odločbi o namestitvi otroka v rejništvo.

Sodna odločitev o tem je podlaga za vpis osebe v evidenco izdanih dovoljenj, pri čemer se njeno izvajanje rejniške dejavnosti omeji izključno na otroka, za katerega je bila imenovana za rejnika, in za čas namestitve otroka. Tako želi vlada zagotoviti preglednost pri postopku namestitve otroka, ki ga vodi organ, ki obenem odloča o potrebnosti za zaščito otrokove koristi.

Novela izrecno določa možnost vključitve v zavarovanje na podlagi izvajanja rejniške dejavnosti kot poklica za manj kot poln zavarovalni čas s plačilom prispevkov za razliko do polnega zavarovalnega časa. Z njo se ureja tudi možnost, da otrok največ leto dni po zaključku srednješolskega izobraževanja in najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti še biva pri rejniku. Pogoj pa je, da po zaključku rejništva nima druge možnosti bivanja. Novela tudi za devet evrov dviguje plačilo dela kot dela rejnine, ki pripada rejniku in se od začetka uporabe zakona leta 2002 ni spreminjal.

DZ je sprejel tudi spremembe družinskega zakonika v delu, ki prispevek k stroškom oskrbe iz plačane preživnine določa neenako za otroke v rejništvu in v zavodu. Veljavna ureditev namreč ne upošteva, da vrsta namestitve v institucionalno varstvo ni otrokova izbira, zato je smiselno, da je prispevek k stroškom oskrbe določen na enak način, čeprav stroški oskrbe v rejništvu in v zavodu niso enaki, navaja vlada. Poleg tega sedanja ureditev ne upošteva, da je otrok lahko tudi upravičenec do družinske pokojnine, dodaja.Predlagana ureditev je iz tega vidika po mnenju vlade pravičnejša in enostavnejša za centre za socialno delo, saj ne predvideva več sklepanja vsakokratnih aneksov k rejniški pogodbi glede na dejansko prejete prihodke.