STA novice / Zagovornik načela enakosti lani diskriminacijo z odločbo ugotovil v enem primeru

Židan je v izjavi novinarjem izrazil željo, da pristojni odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ob obravnavi poročila ne bi obravnaval le posameznih primerov, ampak tudi vprašanje, ali je sistem zadovoljiv in ali zagovornik lahko deluje učinkovito.

Spomnil je, da zagovornik ni prekrškovni organ. Poleg tega pa tudi ni avtomatizma, da mora njegovo odločbo obravnavati inšpektorat kot prekrškovni organ, je dejal. To pomanjkljivost bi bilo treba po njegovih besedah odpraviti.

Lobniku je predlagal, da za sejo odbora DZ za delo pripravi kakšen predlog za lažje delovanje. "Njegovo delo je potrebno, neenakost je težava tako v Sloveniji kot v Evropi in drugje," je opozoril. Le če se borimo proti neenakosti, se ta lahko zmanjšuje, je dodal.

Lobnik po Židanovih besedah želi preveriti tudi, ali je v javni upravi neenakost med plačami žensk in moških. "Plačne vrzeli med spoloma v državi, ki govori o enakosti spolov, ne moremo dopustiti," je opozoril predsednik DZ. Verjame, da bo Lobnik od pristojnih dobil ustrezne podatke, da bo zadevo lahko preveril.

Lobnik pa je v izjavi novinarjem poudaril, da je organ do konca leta 2018 odpravil večino zaostankov. V postopku ugotavljanja diskriminacije so izdali prvih pet odločb po zakonu o varstvu pred diskriminacijo v povezavi z zakonom o splošnem upravnem postopku. Diskriminacijo so ugotovili v enem primeru.

Po rebalansu proračuna za letošnje leto imajo pri zagovorniku na voljo 1,1 milijona evrov sredstev. "Tako se nam ne dogaja, da bi prijavljeni primeri čakali na obravnavo," je zagotovil. Vendar pa še niso uporabili možnosti, da bi dali v ustavno presojo kakšen predpis, prav tako še niso sami predlagali resorjem kakšnih ukrepov. Po zakonu lahko zagovornik določene primere tudi zastopa in predstavlja pred sodišči, a te možnosti prav tako še niso uporabili.

V letu 2018 so skupaj obravnavali 223 zadev. Od tega je bilo 149 zadev zaključenih, 74 zadev pa je še v reševanju. V postopku ugotavljanja diskriminacije so izdali prvih pet odločb po zakonu o varstvu pred diskriminacijo v povezavi z zakonom o splošnem upravnem postopku. Diskriminacijo so ugotovili v enem primeru.

Ugotavljajo, da številke ne prikazujejo dejanskega stanja, saj je diskriminacije veliko več, vendar je ljudje iz različnih razlogov ne prijavljajo, so zapisali v sporočilu za javnost.

Največ diskriminacije zaznavajo na podlagi osebnih okoliščin invalidnosti, narodnosti, rase in etnične pripadnosti, spola ter vere ali prepričanja, in sicer na področjih zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, ter socialne zaščite.