STA novice / Vlada z delovno skupino za pomoč pri pravdi pred Sodiščem EU glede preiskav v Banki Slovenije

Naloge delovne skupine bodo pomoč Državnemu odvetništvu pri pripravi odgovora na tožbo, sodelovanje in podpora pri pripravi pravnih, političnih ter diplomatskih aktivnosti za uspeh Slovenije v sodnem postopku, sodelovanje z ministrstvom za zunanje zadeve pri usmerjanju dela diplomatskih in konzularnih predstavništev Slovenije, povezanega z nalogami skupine, sodelovanje in vsebinska podpora uradu vlade za komuniciranje pri pripravi in izvajanju medijske strategije ter poročanje vladi, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Evropska komisija je tožbo proti Sloveniji pred Sodiščem EU vložila 17. aprila, očita pa ji kršitev nedotakljivosti arhivov EU oz. Evropske centralne banke (ECB) in da slovenski organi pred in po hišni preiskavi niso konstruktivno razpravljali z ECB, kako bi uskladili nedotakljivost arhivov EU z nacionalno preiskavo, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja.

Ob vložitvi tožbe v aprilu so v Bruslju za STA pojasnili, da je zdaj v pristojnosti Sodišča EU, da odloči o vsebini primera.

Komisija se je za sprožitev postopka proti Sloveniji pred Sodiščem EU sicer odločila januarja. Takrat je pojasnila, da so slovenski organi pregona 6. julija 2016 v okviru policijske preiskave proti zaposlenim v Banki Slovenije, ki niso bili povezani z nalogami ECB, v prostorih centralne banke zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB. ECB zasega teh predmetov ni predhodno odobrila, njeni poznejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili neuspešni, so navedli.

Enostransko ravnanje Slovenije pri zasegu dokumentov ECB v preiskavi o zadevah po nacionalni zakonodaji v prostorih Banke Slovenije po navedbah komisije pomeni kršitev nedotakljivosti arhivov ECB, ki je zaščitena v protokolu 7 k pogodbi o delovanju EU. Zakonodaja EU določa postopke, s katerimi se lahko na zahtevo nacionalnih organov odpravijo privilegiji in imunitete institucij unije, vendar se ti v tem primeru niso uporabili, je še izpostavila komisija.

Prav tako slovenski organi po ugotovitvah komisije niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s 4. členom pogodbe o EU. Komisija je tudi poudarila, da njeni poskusi, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, niso bili uspešni.

V Bruslju so ob tem podčrtali, da primer zelo pozorno spremljajo, saj gre za pomemben precedens za morebitne podobne primere v drugih članicah.

Kriminalistična preiskava v Banki Slovenije julija 2016 se je nanašala na preiskavo vodilnih v bančnem nadzorniku zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Rezultat te preiskave je decembrska kazenska ovadba nacionalnega preiskovalnega urada na Specializirano državno tožilstvo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po neuradnih informacijah so ovadeni vsi člani sveta Banke Slovenije, ki je konec leta 2013 izrekel izredne ukrepe v bankah.