STA novice / Na posvetu pozvali k vzpostavitvi pogojev za strokovno delo dimnikarjev

Namen zakona o dimnikarskih storitvah je po besedah ministra za okolje in prostor Zajca varovanje zdravja, zagotavljanje požarne varnosti in čim boljše kakovosti zraka. Prav tako je namen doseči večjo energetsko učinkovitost in povečati ozaveščenost uporabnikov dimnikarskih storitev. Na posvetu pa naj bi združili različna mnenja, da bo ministrstvo vedelo, kakšne zakonske spremembe pripraviti, je minister dejal v uvodnih besedah na posvetu, ki sta ga v Ljubljani pripravila državni svet in ministrstvo.

Uporabniki, ki v preteklosti niso imeli najboljših izkušenj z dimnikarji, so po novem zakonu, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2017, zadovoljni, da ga zdaj lahko izberejo sami, je v svojem prispevku o urejanju področja izvajanja dimnikarskih storitev dejala generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte.

Zavest o pomenu vodenja evidenc se je po njenem opozorilu povečala. Še vedno pa ostaja nekaj problematičnih področij. Med njimi je ta, da dimnikarji potrjujejo pozitivne zapisnike kljub pomanjkljivostim pri pregledani kurilni napravi. "Vgrajujejo se naprave, ki niso ustrezne in zanje celo velja prepoved prodaje," je opozorila.

Po besedah skrbnika evidenc na direktoratu za okolje Vita Lojka je v evidenci zdaj vpisanih 656.000 kurilnih naprav, potencialnih uporabnikov je 280.000, dimnikarskih družb 118, dimnikarjev z licenco pa 449. Med približno 12.000 kurilnimi napravami na trdno gorivo, vgrajenih med letoma 2015 in 2018, je neustreznih kar 13 odstotkov.

Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije Sebastijan Zupanc je menil, da trenutni sistem ne zagotavlja uresničevanja namena po zakonu. Uporabniki se izogibajo naročanju dimnikarskih storitev, številne kurilne naprave sploh niso zajete v evidence naprav in ni izveden niti prvi pregled, je naštel.

Nadalje je opozoril, da enoosebne dimnikarske družbe denimo zaradi bolniških odsotnosti in dopustov ne morejo zagotavljati storitev v skladu z zakonom. V Zbornici komunalnega gospodarstva zato predlagajo, da bi imela dimnikarska družba vsaj dva zaposlena. Po njegovih besedah pa je med bolečimi točkami tudi nadzor nad dimnikarskimi storitvami.

Predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simon Dovrtel pa je izrazil prepričanje, da dimnikar, ki je strokoven, na trgu ne more obstati. "Ne more namreč prodajati negativnih zapisnikov, vendar pa prav takšni zapisniki opozarjajo na nevarnosti," je pojasnil. Dimnikar se lahko po njegovi oceni na trgu znajde le s podajanjem pozitivnih zapisnikov, a namena zakona pod takimi pogoji ni mogoče doseči, je opozoril.

Po njegovem predlogu je treba vzpostaviti pogoje za strokovno delo na sistemski ravni, dimnikarje, ki potrjujejo neustrezne peči ali kljub ugotovljenim pomanjkljivostim podajajo pozitivna mnenja, pa takoj obravnavati.