STA novice / Odbor za izobraževanje za nekaj dni prekinil obravnavo sprememb financiranja zasebnih osnovnih šol (dopolnjeno)

Predlog namreč spremljajo številni pomisleki o neustavnosti, ki jih je še poglobilo današnje mnenje zakonodajno-pravne službe DZ. Slednja namreč ocenjuje, da je predlog na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih mestih pa tudi protiustaven.

Zato so se še pred sejo odbora sestali poslanci koalicije in se dogovorili za prekinitev te točke takoj, ko bodo predstavljena uvodna stališča ministrstva za izobraževanje in zainteresirane javnosti. Pobudo za preložitev je na seji podal poslanec SD Marko Koprivc, ki je dejal, da so mnenje zakonodajno-pravne službe na klopi dobili šele danes, zato ni bilo časa, da bi ga lahko resno proučili. Predlagal je, da obravnavo točke za nekaj dni prekinejo, kar je predsedujoči odboru Branislav Rajić (SMC) zatem tudi storil.

V dopolnilni predstavitvi zakona je sicer minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo povedal, da sta bila njihova osnovna namena pri pripravi predloga uresničitev odločbe ustavnega sodišča in ureditev pogojev za delovanje zasebnih osnovnih šol. "V javnosti se velikokrat ponavlja, da gre za zaostrovanje, pa temu ni tako, saj gre samo za urejanje. Opažamo namreč, da se pojavljajo nekatere nedoslednosti," je dejal.

Pri financiranju po ministrovih besedah predlagajo, da bi država financirala le še obvezni del javnega programa (tega bi namesto 85-odstotno financirala 100-odstotno), medtem ko razširjenega dela javnega programa, ki ga trenutno financira 85-odstotno, ne bi več financirala. Slednje je po Pikalovem prepričanju v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

Predstavniki zasebnih osnovnih šol in staršev so na seji nasprotno opozorili, da takšna ureditev ni skladna z odločbo ustavnega sodišča, saj da bo financiranje zasebnih šol zmanjšala, medtem ko je ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, da ga mora zvišati. Poudarili so, da ustavna odločba ne loči med obveznim in razširjenim delom javnega programa, pač pa govori le o javnem programu kot celoti, ki ga je treba financirati enako kot v javnih šolah, to je 100-odstotno.

"Očitno je, da s predlogom novele ne bo ugodeno odločbi ustavnega sodišča. Vse skupaj je približno tako, kot da zdravnik napiše recept, potem pa farmacevt predloži zdravila po svoji presoji. Žalosti me, da za tako minimalno spremembo porabljamo toliko energije. Zgodilo se bo, da bomo starši prisiljeni uporabiti mednarodne inštitucije, da se odpravi ta diskriminacija," je dejal eden izmed pobudnikov ustavne presoje financiranja zasebnih šol Anton Kokalj.

Seje odbora se je udeležilo tudi okoli 20 predstavnikov Civilne iniciative Združeni starši. Ti so še pred sejo v izjavi novinarjem povedali, da bi sprejetje trenutno predlagane različice zanje pomenilo tudi do 2,5 krat višjo šolnino. Če npr. trenutno za šolanje otroka na zasebni osnovni šoli plačujejo 50 evrov, bi po novem lahko plačevali tudi 150 evrov, so opozorili. Slednje bi po opozorilu članice iniciative Mojce Košič vodilo v elitizem, saj bi si lahko zasebno šolo privoščili le še bogati. Izrazili so pričakovanje, da bo zakon umaknjen iz zakonodajnega postopka. "Gre namreč za eno veliko sprenevedanje, kar se v zreli demokraciji ne bi smelo dogajati," je dejala Košičeva.

Odbor pa je danes za obravnavo ne plenarni seji DZ soglasno pripravil predloga novel zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki ukinjata nekatere "ugodnosti", ki so jih eno šolsko leto uživali polnoletni dijaki. Noveli namreč predvidevata, da si polnoletni dijaki izostanka od pouka ne bodo mogli več opravičiti sami, njihovi starši pa za vpogled v njihove ocene in vzgojne ukrepe tudi ne bodo več potrebovali njihovega soglasja.

Noveli prinašata tudi nekatere novosti pri vzgojnih ukrepih. Med drugim učitelju dajeta možnost, da dijaku prepove prisotnost pri uri pouka, če ta z neprimernim obnašanjem bistveno ovira njegovo izvajanje. Predvideno je tudi stopnjevanje sankcioniranja problematičnih dijakov. Gimnazija bo lahko dijaka izključila, ko mu bo izrečen peti ukor, srednja poklicna in strokovna šola pa, ko mu bo izrečen četrti ukor.