STA novice / Ministrstvo ne načrtuje novih sporazumov za zaposlovanje tujih delavcev (dopolnjeno)

Potem ko je pred dnevi v medijih zaokrožila novica, da se Slovenija zanima za od 2000 do 5000 delavcev s Filipinov, so na ministrstvu za delo danes v Ljubljani ponovili, da s Filipini ne načrtujejo sklenitve bilateralnega sporazuma o zaposlovanju delavcev.

Kot je na brifingu za novinarje pojasnil državni sekretar na ministrstvu Tilen Božič, na področju uvažanja tuje delovne sile izhajajo iz letos sprejete krovne strategije migracij, skladno s katero se zavzemajo za zmanjševanje odhoda slovenske delovne sile; kroženje delovne sile, kar pomeni, da se tiste, ki odidejo v tujino, spodbuja, da pridejo nazaj; ter vračanje slovenskih delavcev, ki so v tujini že dlje časa, nazaj v Slovenijo.

Pri iskanju tuje delovne sile se glede na strategijo osredotočajo na geografsko in kulturno bližino. Slovenija ima trenutno sklenjena sporazuma z BiH in Srbijo, v postopku je že nekaj časa sklenitev sporazuma z Ukrajino, v preteklosti pa je stekel tudi razmislek o sporazumu z Gruzijo.

"Trenutno je v širši regiji dovolj priložnosti," je ocenil Božič. V tej luči je poudaril, da tudi sicer postopki sklepanja bilateralnih sporazumov o zaposlovanju tujih delavcev obsegajo številne korake in po dosedanji praksi trajajo več let.

Na vprašanje STA, ali se gospodarstveniki obračajo nanje z željami po sklenitvi sporazumov z različnimi državami, je odvrnil, da jih bolj kot to zanima predvsem odredba o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela, kar omogoča hitrejše zaposlovanje tujcev. Za zahtevnejši kader so na voljo tudi modre karte na ravni EU.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so za STA potrdili, da trenutno ne prepoznavajo drugih držav, s katerimi bi veljalo skleniti sporazume o zaposlovanju, in da je bil sestanek na filipinskem ministrstvu za delo, ki se ga je oktobra poleg nekaj njihovih članov udeležil častni konzul Filipinov Srečko Debelak, "osamljen primer med organiziranimi oblikami".

Gospodarstvo zunaj EU po njihovih besedah kadre išče v državah na Balkanu in v Ukrajini. "Največ iščemo poklice, ki so na seznamu deficitarnih kadrov, ki ga ažurno pripravlja Zavod RS za zaposlovanje - za delo v proizvodnji, turizmu, prometu, industriji, gradbeništvu na vseh stopnjah. Podjetja v tujini iščejo tudi različne strokovnjake tehnične stroke," so dodali.

Podjetja seveda lahko tujce iz tretjih držav zaposlujejo tudi, če ni bilateralnega sporazuma, a je to bolj zapleteno. Na ministrstvu za delo so za STA pojasnili, da sporazum o zaposlovanju omogoča pridobivanje delavcev iz evidence brezposelnih v državi podpisnici, pri čemer se postopek začne na Zavodu RS za zaposlovanje, medtem ko zaposlovanje delavcev iz držav, s katerimi nimamo sporazuma, poteka skladno z zakonom o tujcih in zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter se začne na upravni enoti.

"V obeh primerih se vloga odda na diplomatsko-konzularnem predstavništvu," so navedli na ministrstvu. To pomeni, da je delavce iz držav, v katerih Slovenija nima takšnega predstavništva ali pa ga celo nima niti v njihovi bližini, zelo težko zaposliti.

Ključna težava - ne glede na obstoj sporazuma - je po njihovih besedah v znanju jezika, saj imamo več zakonskih pogojev, ki predvidevajo znanje jezika na veliko delovnih mestih. Ta težava se pojavlja in rešuje pri obstoječih sporazumih z BiH in Srbijo s predintegracijskimi ukrepi, ki se bodo financirali iz evropskih sredstev.

Državni sekretar pa je danes izpostavil še nekaj številk. Avgusta 2019 je bilo v Sloveniji okoli 900.000 delovno aktivnih, pri čemer je bilo skoraj 100.000 tujih delavcev, avgusta leta 2013 pa je bilo denimo okoli 760.000 delovno aktivnih, od tega nekaj čez 50.000 tujcev. To kaže na "močno nihajnost" slovenskega gospodarstva in posledično trga dela, ki zahteva hitre prilagoditve, je še opozoril.