STA novice / DZ brez glasu proti podprl enako plačilo malice v komunali za vse

Poslanci so v torkovi predstavitvi stališč poslanskih skupin pozdravili to pobudo za odpravo neenakosti med zaposlenimi. Kot je dejal Jurij Lep (DeSUS), lahko razlika v dnevnem povračilu za prehrano delavcev v komunali "nedvomno občutno vpliva na kakovost malice v času službe, ki si jo ob sedaj priznanem regresu lahko privoščijo, zlasti ob dejstvu, da plače v komunalne dejavnosti niti približno niso v slovenskem povprečju".

S poslanskimi kolegi so se strinjali, da kakovostna prehrana pozitivno vpliva na zdravje in delovno učinkovitost. Izrazili so tudi zadovoljstvo, da se socialnim partnerjem pušča določena avtonomija pri urejanju delovnopravnih razmerij. Pri prizadevanjih za izenačitev prejemkov so namreč delojemalci združili moči z delodajalci.

Je pa bilo slišati opozorila, da bi višje povračilo stroškov za malico lahko zvišalo cene komunalnih storitev. Poslanci so zato pristojne pozvali, naj cen ne zvišajo. Opozorili so tudi, da bodo tisti zaposleni, za katere ne velja nobena kolektivna pogodba dejavnosti, tudi po spremembah zakonodaje ostali prikrajšani za višji znesek za malico.

Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki ureja višino regresa za prehrano med delom, je v veljavi od leta 1997, pri čemer pa od uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ zavezuje le še subjekte v večinski lasti lokalnih skupnosti oziroma države. Med ta podjetja spada tudi večina komunalnih podjetij v Sloveniji.

Po omenjenem zakonu je najvišji regres za prehrano omejen na 4,61 evra na dan, medtem ko je po kolektivni pogodbi komunalne dejavnosti pravica povračila določena v višini 6,12 evra.

S tem prihaja v komunalni dejavnosti do občutnih anomalij, saj delavci podjetij v lasti lokalnih skupnosti na letni ravni prejmejo približno 340 evrov regresa za prehrano med delom manj kot delavci v podjetjih zasebnega sektorja.