STA novice / Pri širitveni reformi poudarek na reverzibilnosti procesa

Predlogi sprememb širitvenega procesa so odziv na blokado začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo lani oktobra, ki so jo mnogi označili za resno zgodovinsko napako. V primeru prve države je temu koraku nasprotovala le Francija, v primeru druge pa še Nizozemska in Danska.

Namen novih predlogov je še okrepiti vlogo članic EU v širitvenem procesu. S tem naj bi odgovorili na kritike Francije, da je ta preveč tehničen. Ti očitki sicer niso utemeljeni, saj je za odprtje in zaprtje vsakega od 35 pogajalskih poglavij potrebno soglasje vseh članic, tako da je proces še kako političen.

Bistvena novost, ki jo je mogoče po neuradnih informacijah pričakovati v predlogih komisije, je poudarek na reverzibilnosti procesa - da torej kandidatka za članstvo na poti v EU v primeru izpolnjevanja pogojev napreduje, v nasprotnem primeru pa dejansko nazaduje.

Te povratnosti procesa trenutno vsaj v praksi ni. Teoretično sicer obstaja možnost ponovnega odprtja začasno zaprtega pogajalskega poglavja, vendar se to še nikoli ni zgodilo.

Novi predlogi naj bi sledili načelu, da se kandidatkam v primeru napredka nameni več ugodnosti, na primer v obliki finančnih sredstev ali sodelovanja v raznih evropskih programih in politikah, v primeru neizpolnjevanja meril pa več neugodnosti. Namen naj bi bil zagotoviti več jasnosti tako glede pričakovanj kot glede posledic v primeru neizpolnitve teh pričakovanj.

V Bruslju pred objavo predlogov izpostavljajo, da je pomembno preprečiti vtis, da se pravila spreminjajo sredi igre. Črna gora in Srbija sta namreč že globoko v pristopnih pogajanjih.

Do konca sicer ostaja odprto vprašanje, kako naj se sprejme odločitev o nazadovanju v širitvenem procesu.

Cilj večine akterjev v EU je, da bi voditelji članic marca prižgali zeleno luč za začetek pogajanj z obema državama. Komisija želi, da proces širitvene reforme teče vzporedno s pogajanji.

V ozadju teh prizadevanj so tudi aprilske volitve v Severni Makedoniji, kjer bodo proevropske sile pod močnim pritiskom nasprotnikov z močnim argumentom proti EU. Država je namreč izpolnila vse pogoje, celo spremenila je ime, EU pa ne drži obljube.

Od velike širitve leta 2004 se je vzdušje v uniji glede širitve bistveno spremenilo. Čeprav so v Bruslju dolgo zatrjevali, da je širitvena utrujenost kot jeti, o katerem vsi govorijo, videl ga ni pa še nihče, je bil proces vse bolj na stranskem tiru. Unija se je osredotočala na reševanje kriz, od finančne do brexita.

Nato se je po migracijski krizi, ki je osvetlila soodvisnost unije in Zahodnega Balkana, ter ob vse dejavnejši vlogi Rusije in Kitajske v regiji proti koncu mandata prebudil bivši predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in to tematiko znova postavil na agendo.

Zdaj je zaradi francoske blokade razprava o širitvi spet v središču pozornosti. Francija sicer trdi, da ne nasprotuje polnopravnemu članstvu držav Zahodnega Balkana v uniji in da želi zgolj reformirati sistem, ki ne deluje. Obenem je v neuradnem dokumentu, v katerem je orisala svoje predloge za reformo, ponudila malo novega. Je pa v njem en bistven poudarek - zahteva po reverzibilnosti procesa, na kateri naj bi torej temeljili tudi predlogi komisije.

Francija je sicer namesto sedanjega pristopa, ki temelji na odpiranju in zapiranju 35 tematskih pogajalskih poglavij, predlagala sedem stopenj, ki bi predstavljale koherentne sklope politik. Po vsaki uresničeni stopnji bi dobila kandidatka možnost sodelovati v določenih programih in politikah EU, bila bi pa tudi upravičena do določenih ciljno usmerjenih finančnih sredstev.