STA novice / Agencija za varstvo konkurence v primeru žilnih opornic ni potrdila sumov glede omejevanja konkurence
četrtek, 27.2.2020
Ljubljana, 27. februarja (STA) - Agencija za varstvo konkurence ni potrdila sumov kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ob obravnavi poročila parlamentarne komisije o ugotavljanju zlorab na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Poročilo obravnava tudi finančna uprava, ki bo v primeru ugotovljenih kršitev ustrezno ukrepala, so zapisali na vladi.
Vlada je danes sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke SDS in predsednice parlamentarne preiskovalne komisije Jelke Godec v zvezi z realizacijo sklepov vmesnega in zaključnega poročila parlamentarne preiskave na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic.
Kot so sporočili, je izpostavljeno problematiko obravnavala javna agencija za varstvo konkurence, vendar se sumi kršitve določb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence niso potrdili. Do drugačnih zaključkov agencija ni prišla niti na podlagi vmesnega in zaključnega poročila preiskovalne komisije.
Poročilo preiskovalne komisije je z vidika tveganja kršenja predpisov o obdavčenju in drugih predpisov obravnavala tudi finančna uprava, ki bo v primeru ugotovljenih kršitev ustrezno ukrepala, so pojasnili v odgovoru.
Policija je sicer od leta 2014 do danes na področju odkrivanja in preiskovanja t. i. korupcije v zdravstvu obravnavala 131 zadev. Na pristojna državna tožilstva je bilo posredovanih več kazenskih ovadb in poročil v dopolnitev kazenskih ovadb. Policija ima trenutno v obravnavi osem zadev na področju zdravstva.
V zvezi s predlogom, da se prekrški s področja javnega naročanja uvrstijo med hujše prekrške, pa je vlada Godčevi pojasnila, da prekrške na področju javnega naročanja ureja zakon o javnem naročanju, ki je v prenovi. Eno od področij, ki jih nameravajo urediti s to novelo, je tudi področje prekrškov.
Poročilo preiskovalne komisije je DZ potrdil aprila 2018. V zaključnem poročilu je komisija med drugim navedla, da so vsi zdravstveni ministri od leta 2003 do leta 2016 objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu.
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v začetku oktobra 2018 izvedli več hišnih preiskav, med drugim v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, UKC Maribor in v celjski splošni bolnišnici, pri čemer so zaradi domnevne korupcije v zdravstvu preiskovali deset ljudi in dve pravni osebi. Na Specializiranem državnem tožilstvu pa so tedaj pojasnili, da so zaradi očitkov o kaznivih dejanjih na področju zdravstva vložili štiri obtožnice zoper skupno 32 fizičnih in pet pravnih oseb ter en obtožni predlog zoper eno fizično osebo.
Zadnje novice
-
V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v EU
25.6.2026 -
EU bi lahko zaostrila pravila za Amazonove in Microsoftove storitve v oblaku
25.6.2026 -
Odprava carin na uvoz industrijskega blaga iz ZDA v EU dokončno potrjena
25.6.2026 -
Resnica s predlogom zakonske prepovedi izobešanja zastav brez pravne podlage na pročelja uradnih institucij (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Ministrstvo je RTVS zavrnilo zahtevek za izplačilo sredstev za glasbeno produkcijo
24.6.2026 -
Slovenija se je pridružila pobudi glede znižanja statusa zaščite medveda v EU (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Evropska komisija predlaga poenostavitev davčnih pravil EU
24.6.2026 -
Bruselj za poenostavitev označevanja energijske učinkovitosti izdelkov v EU
24.6.2026 -
Sodišče v začasni odredbi GaiaCellu naložilo dobavo dušika za vzorce
24.6.2026 -
Stevanović v bran obravnavi novele zakona o veterinarstvu po skrajšanem postopku (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Čeferin za krepitev odnosov z javnostmi v izogib manipulacijam z vsebino odločb ustavnega sodišča (I)
24.6.2026 -
Lani na ustavno sodišče več pripada in več rešenih zadev (II)
24.6.2026