STA novice / Predlog sprememb volilne zakonodaje pred prvim branjem še brez zagotovila o 60. glasu

Predlog so poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS in Levice ter poslanca narodnih skupnosti v parlamentarni postopek vložili konec januarja, le nekaj dni po odstopu premierja Marjana Šarca.

Predloga volilne novele ne podpirajo poslanci SDS. Prav tako ni sopodpisanih poslancev DeSUS, kjer so po menjavi vodstva stranke o tem sprožili razpravo na terenu. A po današnjem povpraševanju STA za zdaj še vztrajajo pri stališču organov stranke, da se v DeSUS zavzemajo za preoblikovanje meja volilnih okrajev.

Ustavno sodišče je decembra 2018 namreč ugotovilo, da je člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

Usklajevanja o spremembah volilne zakonodaje je koordiniral predsednik republike Borut Pahor. Pri njem se je zvrstilo več krogov pogajanj s pogajalci parlamentarnih strank, strokovno podporo in pripravo zakonskih sprememb pa je prevzelo ministrstvo za javno upravo.

Na mizi so imeli dva predloga, s katerima bi sledili odločbi sodišča. Ena rešitev je torej predvidevala spremembo meja volilnih okrajev. Ta rešitev potrebuje za sprejetje zgolj navadno večino, a je zaradi političnih računic možnost njenega sprejetja lahko še bolj negotova, kot je sprememba zakona o volitvah v DZ, za sprejem katere je potrebna dvotretjinska večina.

Pahor je ob vložitvi novele volilnega zakona že posvaril, da se bo v primeru, da ta predlog ne bo dobil potrebne podpore, pojavilo vprašanje, kako naprej. "Utegnilo bi se zgoditi, da bomo priče vlaganju novih predlogov, ki ne bodo sprejeti, čas za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča pa se bo iztekel," je opozoril. Ob tem je poudaril, da je treba storiti vse, da bo zakon sprejet.

Na ministrstvu za javno upravo, ki je ves čas sodelovalo pri nastajanju novele, sicer menijo, da predlagatelji z vloženim predlogom na najboljši možen način uresničujejo odločbo ustavnega sodišča. Predlagatelji pa so prepričani, da bi z uvedbo prednostnega glasu zagotovili večji vpliv volivcev na izbiro poslancev.