STA novice / Zakonodajno-pravna služba DZ z obsežnimi pripombami na predlog protikoronskega zakona

V zakonodajno-pravni službi so mnenje k predlogu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije spisali na 33 straneh, in sicer s pripombami na več kot dve tretjini od 111 členov, kolikor jih predlog vsebuje.

V večini pripomb služba sicer podaja posamezne napotke za manjše vsebinske redakcijske ali jezikovne popravke členov, v nekaterih pa opozarja tudi na večje nedoslednosti, celo na morebitno ustavno spornost predlaganega zakona.

Tako so v 33. členu predloga, ki se nanaša na oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, po oceni službe nasprotja med določbami in obrazložitvijo "tako izrazita, da bi lahko pri razlagi zakona prerasla v ogrožanje načel določnosti in jasnosti pravnega urejanja in s tem načela pravne države".

V zvezi z določbami o policijskih pooblastilih za nadzor državljanov, opredeljenih v 103. in 104. členu, pa so v službi med drugim navedli, da člena ne ustrezata interventni naravi zakona. V 103. členu je med drugim vprašljiva tudi potreba po tem, da se policiji "omogoči dostop do širokega nabora osebnih podatkov, med katerimi so tudi posebej občutljivi osebni podatki". V zvezi s tem v službi opozarjajo na ustavno zagotovljeno varstvo osebnih podatkov.

Podobno tudi 104. člen po njihovi oceni ne odraža interventne narave zakona. Prav tako ni jasna povezava z epidemijo, niti ni določena časovna omejenost. "Ta člen pomeni poseg v komunikacijsko svobodo posameznika, ki je varovana po 37. členu ustave," so opozorili v službi.

V splošnem pa je služba podala opozorilo, da se ponekod istovrstna vsebina opredeljuje na različne načine, kar ne zagotavlja enake obravnave primerljivih položajev. Poleg tega se s tem zmanjšuje preglednost in jasnost zakonskega besedila. Kot poudarjajo v službi, ustava določa, da morajo biti zakonske norme jasne, razumljive in nedvoumne.

Z nomotehničnega vidika v službi izpostavljajo, da predlog ni jasno strukturiran, v njegovem besedilu pa se pojavljajo nedoslednosti pri sklicevanju v precejšnjem številu določb. Nanje podrobneje opozarjajo v pripombah k posameznim členom. Presojo predlaganih rešitev otežuje tudi pomanjkljiva ali zgolj formalno podana obrazložitev posameznih členov.

Prepletanje določb z različno pravno naravo po navedbah službe povzroča nesistematičnost zakonskega besedila in zmanjšuje preglednost. Obenem pa v zakonodajno-pravni službi poudarjajo, da je treba dodatno pozornost nameniti dosledni ureditvi nadzora, saj ta pri vseh ukrepih ni posebej urejen, niti ni pojasnjeno, na kakšen način se bo zagotavljal, ter opredelitvi sankcij v primeru kršitev predlaganih določb.