STA novice / POPRAVEK: Predlog podelitve izjemnih pooblastil vojski na odboru DZ brez zadostne podpore

Proti je sicer glasovalo sedem poslancev. Poleg poslancev koalicijskih SDS, SMC, NSi in DeSUS so predlog podprli še poslanci opozicijskih SNS, poslanci LMŠ, Levice in SD pa so predlogu že v razpravi nasprotovali. Poslanec SAB je bil vzdržan.

Izpostavili so, da potrebe po dodatnih pooblastilih vojski ni, saj pritisk migrantov popušča. Menijo, da naj vojska v kriznih razmerah zaradi epidemije pomaga pri drugih nalogah, kot so logistika, helikopterski prevozi, razkuževanje in humanitarno udejstvovanje. Nekateri so sicer izrazili pripravljenost na ponoven razmislek o aktivaciji 37.a člena ob spremenjenih varnostnih razmerah.

Zagovorniki vladnega predloga pa so izpostavljali pretečo nevarnost vala migrantov v povezavi s pandemijo novega koronavirusa in zavračali mnenja nasprotnikov s trditvami, da to ne pomeni vojske na ulicah. Poudarjali so, da bi SV opravljala zgolj naloge ob slovenski južni meji, in sicer v sodelovanju s policijo, ki je kadrovsko podhranjena.

Na navedbe nekaterih opozicijskih poslancev, da bi morali najprej aktivirati rezervne policiste, je notranji minister Aleš Hojs odgovoril, da so vsi rezervni policisti že aktivirani na podlagi sklepa vlade. Zaradi epidemije je po njegovih navedbah na delu več kot 1500 policistov. Četudi ni veliko prehodov državne meje, morajo biti ekipe vseeno tam, je še dodal.

Na pobudo poslancev SAB so člani odbora sicer odločali tudi o dopolnilu, da se v naloge z izrednimi pooblastili lahko vključi zgolj tiste pripadnike stalne ali rezervne sestave SV, ki so vanjo vključeni najmanj eno leto, s čimer se je Hojs strinjal. S tem so po besedah Maše Kociper (SAB) želeli omejiti, da se ne bi v te naloge vključevali člani različnih vard. Dopolnilo ni bilo sprejeto, zato na koncu predlog sklepa ni dobil podpore SAB.

Prav tako so želeli nekateri člani odbora po opozorilu zakonodajno-pravne službe DZ natančneje opredeliti rok trajanja sklepa. V prvotnem predlogu je bilo zapisano, da lahko ukrepi veljajo največ tri mesece, kot to dopušča tudi zakonska določba, po mnenju zakonodajno-pravne službe pa mora biti v sklepu to obdobje zamejeno v okviru tega obdobja. Nekateri poslanci so tako s predlogom dopolnila, ki prav tako ni bil sprejet, sledili Hojsovemu predlogu, da se rok določi 15. junija. Po ministrovem mnenju bi bil ta datum primeren, ker so tudi ukrepi v predlogu koronskega mega zakona predvideni do 15. maja z možnostjo podaljšanja za 30 dni.