STA novice / V društvu tožilcev zahtevajo presojo ustavnosti znižanja plač tožilcem v času epidemije

V Društvu državnih tožilcev Slovenije so v današnjem sporočilu za javnost spomnili, da so v postopkih priprave in sprejemanja zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covida-19 in omilitev posledic za državljane in gospodarstvo ves čas opozarjali, da je ta v delu, ki se nanaša na nižanje plač državnim tožilcem, strokovno neprimeren in krivičen.

Kot pravosodni funkcionarji, zavezani ustavnosti in zakonitosti, kot predstavniki pravosodja v širšem pomenu ter kot nosilci funkcije kazenskega pregona so, kot pravijo, državni tožilci zavezani uporabiti zakonsko dovoljena pravna sredstva za preprečitev nadaljnje škode. "Smo varuhi zakonitosti in že zaradi tega se odzovemo v primerih, ko so kršena temeljna načela pravne države, kot so tudi v tem primeru," so navedli. Pojasnili so, da so zato vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega dela zakona.

Zagotavljajo, da se v polni meri zavedajo teže trenutnih razmer in posledic, ki jo bodo imele te na vseh področjih, razumejo tudi potrebo po solidarnosti in želijo po najboljših močeh prispevati k čim hitrejši odpravi negativnih posledic, tudi z varčevanjem. A po njihovem mnenju pri protikoronskem zakonu v delu glede znižanja plač funkcionarjem ne gre za vprašanje solidarnosti ali varčevanja, pač pa za to, da "ruši temeljne ustavne vrednote, kot sta enakost pred zakonom in delitev oblasti ter ogroža delovanje kazenskega pravosodja".

Spomnili so, da je vloga državnih tožilcev v družbenem sistemu določena z ustavo, odločbe ustavnega sodišča pa utrjujejo vlogo državnega tožilstva v razmerju do drugih vej oblasti. Državnotožilska funkcija predstavlja izvrševanje pomembnega dela državne oblasti. Gre namreč za izvrševanje sodne oblasti v kazenskih zadevah, ki je v jedru suverenosti vsake države in v tem smislu sodi med temeljne državne funkcije, so pojasnili.

V nasprotju s tem interventni zakon po njihovi oceni brez kakršnih koli utemeljenih razlogov nedopustno razlikuje med posameznimi pravosodnimi funkcionarji (tožilci in sodniki), na kar je vlado opozarjala že vladna služba za zakonodajo, in državne tožilce postavlja v slabši položaj celo od javnih uslužbencev. Gre za poseg v sistem nagrajevanja v javnem sektorju, ki je arbitraren, selektiven in nesistemski, opozarjajo.

"Hkrati pa državni tožilci sporočamo, da tudi v zahtevnih pogojih epidemije izvajamo svoje naloge izvrševanja funkcije kazenskega pregona in jih bomo tudi vnaprej," je navedla predsednica društva Mirjam Kline.