STA novice / Šircelj napovedal razvojni paket pomoči

Vlada je v torek v drugem protikoronskem paketu sprejela rešitve tako za likvidnostno pomoč gospodarstvu kot za pomoč državljanom. V sklopu prvega bo podjetjem omogočala poroštva za najem bančnih kreditov v višini do dveh milijard evrov, v sklopu drugega pa predlaga zvišanje povprečnine za občine s 589,11 na 623,96 evra, je na današnji novinarski konferenci povedal minister.

"Resnično je izziv pridobiti vire za vsa ta sredstva, a finančne razmere v državi so stabilne, likvidnost je ustrezna," je zagotovil. "Cilji novih predlogov so olajšati položaj gospodarskih družb in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti. S tem bomo preprečili hujšo škodo, ohranili delovna mesta, zagotavljali likvidnost v bančnem sistemu in optimirali javna sredstva," je ocenil.

Slovenija se je nedavno zadolžila, a v okviru načrtov, je spomnil. Ministrstvo za finance bo šlo v začetku maja v pripravo rebalansa proračuna, povečali se bodo odhodki, zaradi neizvedbe nekaterih projektov pa tudi prihodki, je menil minister. "Verjetno se bodo zaradi koronavirusa spremenile tudi nekatere prioritete," je napovedal in zatrdil, da povečanje kakšnih davkov ni predvideno.

Za poroštva podjetjem pri najemu kreditov je država mejo postavila pri dveh milijardah. Po nekaterih ocenah bi lahko s tem ob neplačilu obveznosti prišlo do neposrednega učinka v višini okoli 485 milijonov evrov. "A to je pesimističen scenarij. Glede na strukturo podjetij, ki bodo dobila garancijo, upamo, da do unovčenja poroštev ne bo prišlo, ker bodo podjetja posojila sposobna vrniti," je dejal.

Če bo do tega vendarle prišlo, bo država bankam dolg poravnala z denarjem. Da jih ne bi poravnala z gotovino, bi se lahko zgodilo le v primeru, da bi Evropska centralna banka ali Banka Slovenije soglašali, da se poplačilo lahko izvede denimo z obveznicami države ali SID banke, je pojasnil.

Vlada bo po njegovih besedah maja začela oblikovati tudi razvojni protikoronski paket. "Pomembno je, da bo ciljno usmerjen na posamezna podjetja, dejavnosti in panoge, da bodo te začele delovati ali dodatno investirati, da se povečuje dodana vrednost ter s tem gospodarska aktivnost in normalizacija gospodarstva in življenja ljudi," je ponazoril.

Kot je še poudaril, se mora Slovenija v teh razmerah "zanesti sama nase". V EU so sicer dogovorjeni številni ukrepi za protikrizno podporo, a kriteriji za koriščanje se še določajo. "Večina ukrepov na ravni EU še ni vzpostavljenih, temeljijo pa večinoma na posojilih in poroštvih, nekaj izjem je izključno pri zagotovitvi opreme za zdravstvene namene," je opozoril.

Skupna vrednost evropskega dogovora je 540 milijard evrov. "To zveni veliko, a skupaj predstavlja slabe štiri odstotke BDP, vemo pa, da finančni učinek prvega protikoronskega paketa v Sloveniji znaša dobrih šest odstotkov BDP. Slovenija torej za omilitev krize namenja več, kot je predvideno v EU," je dejal. Ob tem pa je izrazil upanje, da bo EU našla rešitve za skupno ukrepanje, ki bo zagnalo evropsko gospodarstvo.