STA novice / Bruselj bo poročilo o vladavini prava v članicah EU predstavil septembra

Današnja razprava je bila dobra priložnost za to, da se izpostavi pomen spoštovanja temeljnih svoboščin in vladavine prava tudi v teh izrednih okoliščinah, je po zasedanju povedala hrvaška državna sekretarka za evropske zadeve Andreja Metelko-Zgombić.

Da se unija o vladavini prava pogovarja redno in da se je tudi danes, pa je dejal podpredsednik komisije Šefčovič, ki je povedal, da so številne članice pozdravile komisijino proaktivno spremljanje razmer. Ob tem je napovedal, da bo komisija prvo horizontalno poročilo o vladavini prava v vseh članicah predstavila septembra.

Devetnajst članic EU, med katerimi ni Slovenije, je sicer v začetku meseca v skupni izjavi izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi tveganja kršitev načel vladavine prava, ki izhaja iz nekaterih izrednih ukrepov. Izjavo so sprejele kmalu po uvedbi nove madžarske zakonodaje, s katero so tam izredne ukrepe ob pandemiji podaljšali za nedoločen čas, niso pa v njej Madžarske izrecno omenile.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po več splošnih opozorilih, da morajo biti izredni ukrepi članic EU v pandemiji omejeni in sorazmerni, pred nekaj tedni izrazila tudi konkretno zaskrbljenost zaradi razmer na Madžarskem.

Metelko-Zgombićeva je danes v odgovoru na vprašanje, ali je bilo govora o konkretnih državah, kot sta Madžarska in Poljska, izpostavila, da je bila razprava splošna in da so članice komisijo znova pozvale, naj še naprej spremlja ukrepanje. Šefčovič je dosedanje ugotovitve danes predstavil ustno, pričakujejo pa tudi pisni pregled, je še dodala.

Pomen spoštovanja načela vladavine prava, tudi v povezavi s sredstvi iz evropskega proračuna, je danes izpostavil tudi nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth. Poudaril je, da kriza ne sme biti izgovor za sprejemanje ukrepov, ki niso v skladu s temeljnimi vrednotami in načeli unije.

Slovenijo je na videokonferenčnem zasedanju zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan, ki je poudaril, da morajo biti ukrepi začasne narave ter sorazmerni in nujni za dosego legitimnih ciljev v demokratični družbi. Ob tem je izpostavil, da so v času pandemije ti cilji predvsem varovanje življenj in zdravja ljudi ter zagotavljanje odpornosti zdravstvenega sistema.

Državni sekretar je še dejal, da v Sloveniji podpirajo spremljanje teh ukrepov z vidika skladnosti z načeli pravne države s strani Evropske komisije na temelju enakih in objektivnih meril, pri čemer pa gre za nalogo, ki je v prvi vrsti odgovornost posameznih članic, še piše v sporočilu za javnost, ki ga je po zasedanju posredovalo zunanje ministrstvo.

Dovžan je sicer kolege obvestil o slovenskih ukrepih za zamejitev širjenja epidemije, pri čemer je kot primer dobre prakse izpostavil raziskavo o prekuženosti slovenske populacije s covid-19, ki bo končana konec meseca. Zavzel se je za postopno in previdno sproščanje, ki naj temelji na priporočilih zdravstvene stroke, znanosti in civilne zaščite ter ob upoštevanju zadostnih zalog zaščitne opreme.

Prav tako je državni sekretar poudaril pomen učinkovite in transparentne izmenjave informacij ter se zavzel za vzpostavitev mehanizma medsebojnega obveščanja in izmenjave informacij, ki da bi bil ključen za nemoteno delovanje notranjega trga in za sodelovanje med sosednjimi državami, zlasti na skupnih mejah.

Glede strategije za obnovo Evrope, o kateri bodo v četrtek govorili voditelji članic unije, pa je Slovenija zastopala stališče, da mora biti ta podkrepljena s primernimi finančnimi viri, pri čemer mora tudi novi predlog večletnega proračuna unije izražati potrebe, ki jih narekuje spopad s pandemijo, tako z vidika programov kot tudi z vidika dodatnih sredstev.

Dovžan je pri tem izpostavil vlogo kohezijske politike za oživitev evropskega gospodarstva ter se zavzel za njeno povečanje v novem predlogu večletnega finančnega okvira, še navaja MZZ v sporočilu za javnost.