STA novice / Članice EU nočejo sprememb pogodb EU po konferenci o prihodnosti Evrope

Članice želijo, da državljani na konferenci, ki naj se začne, takoj ko bodo to dopuščale epidemiološke razmere, razpravljajo o paleti tem o prihodnosti Evrope v prihodnjem desetletju in pozneje, tudi v luči pandemije novega koronavirusa.

Izpostavljajo potrebo po čim širši zastopanosti državljanov ter po nadgradnji procesa dialogov in posvetovanj z državljani, ki že teče. Izpostavljajo, da mora bistven del konference ostati fizični stik udeležencev.

Poudarjajo tudi pomen enakovredne vloge vseh treh osrednjih institucij EU in tesnega sodelovanja z nacionalnimi parlamenti ter predlagajo, naj konferenca poteka pod okriljem ugledne evropske osebnosti, ki naj ji neodvisno predseduje.

Članice tudi menijo, da okvir EU zagotavlja dovolj potenciala za učinkovite spremembe, in opozarjajo, da konferenca ne temelji na 48. členu pogodbe EU, ki določa postopke za spremembe pogodbe.

V Evropskem parlamentu in Evropski komisiji so sicer doslej izpostavljali, da v tej razpravi ne sme biti tabujev. Komisija januarja ob predstavitvi svojih zamisli ni izključila niti spremembe pogodbe EU.

Rezultati konference naj bodo zapisani v poročilu, ki naj se objavi v letu 2022. Institucije pa naj jim sledijo s svojim ukrepanjem na podlagi usmeritev voditeljev članic unije, so še izpostavile članice v svojem stališču.

Konferenca bi se morala začeti maja, a je te načrte prekrižal covid-19. Članice sicer od samega začetka niso kazale navdušenja nad tem procesom.

Konferenco je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen obljubila Evropskemu parlamentu, da bi si zagotovila njegovo podporo, potem ko so voditelji članic pri izbiri predsednika komisije ignorirali sistem vodilnih kandidatov, ki daje parlamentu ključno vlogo v institucionalnem ustroju.

Za številne članice, tudi Slovenijo, je po neuradnih informacijah pomembno, da konferenca ne bi privedla do sprememb v institucionalnem ravnotežju, da se torej ne bi krepila moč parlamenta na račun moči Sveta, ki združuje članice unije, na primer z uvajanjem nadnacionalnih list, sistemom vodilnih kandidatov ali uvedbo zakonodajne pobude parlamenta.

V Bruslju z več strani prihajajo opozorila, da je ključno odgovoriti na temeljno vprašanje, čemu naj ta konferenca služi, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ko podobne pobude niso prinesle rezultatov, ter poskrbeti za to, da se ne bo razpravljalo o vprašanjih iz bruseljskega mehurčka, ki jih ljudje ne razumejo.

Predvidena posvetovanja z državljani niso nič novega, saj potekajo najmanj od leta 2017. Približevanja državljanom, ki je že vseskozi mantra EU, se je namreč unija dejavneje znova lotila po odločitvi Britancev za brexit. Proces ni za zdaj prinesel nič otipljivega.