STA novice / V okviru novega evropskega projekta tudi raziskava o varstvu prostoživečih živali v Sloveniji

Projekt programa Obzorje 2020 z naslovom STEP CHANGE vodi in koordinira Oddelek za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT). Vodja raziskovalnega projekta na UP FAMNIT je Elena Bužan, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem populacijske in varstvene genetike ter varstvom narave, so sporočili s primorske univerze.

Posebnost projekta je ta, da bodo vanj vključene informacije, ki jih bodo kot del t. i. državljanske znanosti zbirali prebivalci partnerskih držav v sklopu več iniciativ, in sicer zdravje (debelost in kardiovaskularne bolezni, nalezljive bolezni, vključno s Covid-19), racionalna raba energija ter varstvo in monitoring prostoživečih živali. Slednja bo v celoti potekala v Sloveniji.

V Sloveniji v projektu poleg UP FAMNIT sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije ter vodilni domači raziskovalci divjadi z Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja in z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

V monitoring prostoživečih živalih bodo vključeni podatki, ki bodo sistematično zbrani s pomočjo posameznikov, to je lovcev in drugih ljubiteljev narave, kar bo oblikovalo izjemno bazo znanja, saj so tako obsežni monitoringi zgolj z aktivnostmi raziskovalcev praviloma neizvedljivi zaradi njihovega (pre)majhnega števila.

Ta iniciativa pomeni nadgradnjo slovenskega, v svetu edinstvenega sistema za monitoring velikih sesalcev v kopenskih ekosistemih, ki ga je razvila Lovska zveza Slovenije, pri čemer bodo vključene tudi druge prostoživeče živalske vrste, za katere danes ne obstaja sistematičen monitoring. Raziskava bo omogočila pridobivanje ključnih vhodnih parametrov z uporabo izvirne zasnove vzorčenja in zbiranja podatkov s kombiniranjem prostorskih, ekoloških in genetskih podatkov.

Razvoj programske opreme za spremljanje in zbiranje terenskih podatkov o prostoživečih živalih bo nadgrajen z možnostjo zbiranja genetskega materiala, ki ga bo lahko prostovoljec v skladu z navodili, dostopnimi v aplikaciji, zbral in dostavil v gensko bazo. V sklopu projekta razvita mobilna aplikacija bo vsebovala tudi možnost nalaganja slikovnega gradiva, ki bo raziskovalcem dostopno za nadaljnjo kritično oceno določenega podatka in za povečanje kakovosti terenskih podatkov.

Z vključevanjem številnih podatkov, ki jih bodo na sistematičen način zbrali državljani, bodo zagotovljeni boljši parametri o značilnostih določenih živalskih vrst - zlasti tisti, ki jih trenutno ne poznamo dovolj dobro (npr. številčnost in njihova demografska sestava), hkrati pa bo povezljivost, preverljivost in obdelava tako zbranih podatkov omogočila sprejemanje strokovno še bolj podprtih in relevantnih upravljavskih odločitev.

Novo pridobljeni podatki bodo lahko vključeni v različne vseevropske mreže, kot sta Eurodeer in Euroboar, zato bo projekt pomembno prispeval tudi k evropskim raziskavam prostoživečih živali. Sodelavci projekta so tudi člani evropske mreže E-NetWild, ki se posebej osredotoča na širjenje bolezni med prostoživečimi živalmi, zato bodo rezultati projekta velikega pomena za poglobitev znanja o prostoživečih vrstah in z njimi povezanih boleznih.