STA novice / Akos glede odločitve Sodišča EU o ničelni tarifi izpostavlja, da ta ni absolutno prepovedana

V sodbi je sodišče povedalo, da so dovoljeni sporazumi o ničelnih tarifah pod pogojem, da po porabi zakupljenih količin ne pride do (tehničnega) razlikovanja prometa brezplačnih aplikacij in aplikacij, ki so plačljive oz. so del zakupljenih količin. S citirano sodbo sodišče tako ničelne tarife ni absolutno prepovedalo, temveč je prepovedalo le različno obravnavo podatkovnega prometa po izrabi zakupljene količine podatkov, so poudarili na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS.

Takšna odločitev je po njihovih besedah tudi povsem skladna s stališčem, ki ga Akos zastopa že ves čas. "Če torej operater po izrabi zakupljenih količin uporabniku zablokira ali upočasni delovanje storitev, mora to veljati za celoten podatkovni promet, torej tudi za tistega, ki ga generirajo aplikacije z ničelno tarifo. Zato agencija na podlagi te sodbe svoje dosedanje prakse glede ničelne tarife ne bo spreminjala, saj ta od nje ne odstopa," so izpostavili.

Predhodno vprašanje v navedeni zadevi, ki predstavlja prvo razlago evropske uredbe o internetni nevtralnosti s strani Sodišča EU, je postavilo madžarsko sodišče, vprašanje pa se je nanašalo na ponujanje storitev z ničelno tarifo, ki jih je svojim uporabnikom ponujal operater Telenor.

Storitvi operaterja sta bili namreč zasnovani tako, da se podatkovni promet, ki so ga uporabniki generirali prek teh dveh storitev, ni odšteval od mesečne zakupljene količine. Če je uporabnik svojo zakupljeno mesečno količino podatkov porabil, je ti dve aplikaciji lahko še naprej nemoteno uporabljal, ostalih aplikacij pa ne oz. so mu te delovale počasneje.

Sodišče EU je na zastavljeno vprašanje odgovorilo, da prakse operaterjev, ki končnim uporabnikom na podlagi sklenjenega sporazuma omogočajo brezplačno in neomejeno uporabo posameznih aplikacij tudi po porabi zakupljenih količin - medtem ko se za vse preostale razpoložljive aplikacije in storitve uporabijo ukrepi onemogočanja ali upočasnjevanja prometa - niso dovoljene.

Tovrstno poslovno prakso je ocenilo kot diskriminatorno, če sta izpolnjena dva pogoja: če ti paketi, sporazumi in ukrepi onemogočanja ali upočasnjevanja omejujejo uveljavljanje pravic končnih uporabnikov, kar se presoja v vsakokratnem primeru posebej, oziroma če navedeni ukrepi onemogočanja ali upočasnjevanja temeljijo na poslovnih razlogih.

V slednjem primeru analize učinkov na trg, to je ali prihaja s tem do omejevanja uveljavljanja pravic uporabnikov, po navedbah sodišča ni treba opraviti.