STA novice / Dve leti po predlogu za odpravo premikanja ure spet s poletnega na zimski čas

Avgusta 2018 je v javnosti završala napoved tedanjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da bodo predlagali odpravo premikanja ure dvakrat na leto že v letu 2019.

Razlog - 84 odstotkov udeležencev javnega posvetovanja, v katerem je sodelovalo 4,6 milijona ljudi ali 0,89 odstotka prebivalstva EU, se je izreklo proti temu ukrepu.

Tedanja komisarka za promet Violeta Bulc je skladno z napovedjo šefa komisije septembra 2018 predlagala, da vse članice unije ukinejo premikanje ure dvakrat na leto, pri čemer naj se same odločijo, ali bodo za stalno uvedle poletni ali zimski čas.

Vsaka članica naj bi komisijo do aprila 2019 uradno obvestila, ali namerava trajno uvesti poletni ali zimski čas. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019.

Več kot dve leti pozneje je Evropa tik pred vnovičnim prehodom s poletnega na zimski čas. Spremenilo se ni nič. Za zdaj. V uniji so namreč odločitev o tem preložili na prihodnje leto.

Bulčeva, predlagateljica spremembe, je julija lani v pogovoru z STA dejala, da je ukinitev premikanja ure v letu 2021 uresničljiva, da pa se politiki otepajo odločitve, ker bo sprememba zagotovo sprožila čustvene odzive v lokalnih okoljih.

Komisija je po njenih besedah ukinitev premikanja ure že v lanskem letu predlagala, ker argument energetskih prihrankov, s katerim se je ta ureditev uvedla, ne zdrži več. A članice so želele več časa, da v posvetu z državljani ugotovijo, v katerem časovnem pasu bi radi ostali.

Članice se namreč v skladu s predlogom same odločijo, v katerem časovnem pasu želijo biti. Komisija je odgovorna zgolj za zagotovitev usklajene, hkratne spremembe na ravni EU.

Članice EU, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so v zadnjem stoletju uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Za Irsko, Portugalsko in Veliko Britanijo velja zahodnoevropski čas, srednjeevropski čas velja za večino, 17 članic unije, tudi Slovenijo, vzhodnoevropski čas pa za Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Finsko, Grčijo, Latvijo, Litvo in Romunijo.

EU je sicer od leta 1980 postopoma sprejemala zakonodajo, s katero je odpravila različne časovne razporede nacionalnega premikanja ure.

V letu 2018 je bil namen premikanja ure veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, so predlog utemeljevali v Bruslju.

Evropski parlament je stališče o tem sprejel marca lani - podprl je odpravo premikanja ure v letu 2021. Članice unije pa svojega stališča še niso dorekle.

V pandemiji novega koronavirusa, ki od marca pesti Evropo, razprava o tem ne pride na vrsto.