STA novice / ZDA izstopajo iz pariškega podnebnega sporazuma

Trump je 1. junija 2017 obelodanil, da ZDA ne bodo več sodelovale v podnebnem sporazumu, sklenjenem v francoski prestolnici leta 2015. Sporazum sicer določa, da mora vsaka država v njem vztrajati najmanj tri leta po priključitvi, kar je bilo za ZDA 4. novembra 2016, na dan, ko je pariški sporazum začel veljati. Trumpova administracija je zato 4. novembra 2019 začela formalni postopek izstopa, ki traja leto dni.

Po Trumpovi oceni so določila sporazuma škodljiva za ameriško gospodarstvo, uničujejo delovna mesta in ZDA trajno odvzemajo določene prednosti. Umik je po njegovem v skladu s politiko Najprej Amerika in ga šteje za enega od uspehov svojega minulega mandata.

Situacija bi se lahko obrnila, če bi na volitvah, ki so v torek potekale v ZDA, slavil Trumpov izzivalec Biden. Ta je namreč napovedal, da se bodo v primeru njegove zmage ZDA spet priključile sporazumu. Na dolgi rok želi Biden tudi zmanjšati odvisnost ZDA od fosilnih goriv ter okrepiti rabo obnovljivih virov energije.

Umik ZDA iz sporazuma sicer ne pomeni, da v državi zamirajo vse aktivnosti za spopad s podnebnimi spremembami. Po Trumpovi odločitvi za umik so namreč guvernerji več ameriških zveznih držav oblikovali Podnebno zavezništvo ZDA, ki še naprej sledi ciljem pariškega sporazuma. Zavezništvo 25 guvernerjev (24 zveznih držav in Portorika) si prizadeva za znižanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 26 do 28 odstotkov glede na leto 2005 do leta 2025. Podnebni boj še naprej bijejo tudi številna ameriška mesta, organizacije in korporacije.

Pariški sporazum je dolgo veljal za pomembno zmago v boju proti podnebnim spremembam, ker je prvič pod eno streho združil razvite države in države v razvoju. 1. aprila 2016 je svet praznoval, ko sta predsednika ZDA in Kitajske Barack Obama in Xi Jinping, takratna voditelja dveh največjih svetovnih onesnaževalk, ki skupaj ustvarila skoraj 40 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov, v skupni izjavi napovedala, da bosta obe podpisali pariški sporazum. Kitajska, velika gospodarska tekmica ZDA, sicer zaenkrat ostaja zavezana sporazumu tudi po odhodu ZDA iz njega.

Pariški sporazum svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. V manj zavezujočem delu sporazuma so razvite države tudi ponovile obljubo o mobilizaciji 100 milijard dolarjev podnebnih financ letno. Do danes ga je ratificiralo 189 držav.

Podnebni ukrepi so medtem letos, ko bi moralo biti eno od ključnih let za dosego ciljev pariškega sporazuma, na zadnjem sedežu. Tja jih je potisnila globalna pandemija covida-19, zaradi katere so tudi preložili podnebno konferenco COP 26, napovedano za november v škotskem mestu Glasgow.

Na lanski podnebni konferenci ZN v Madridu so pogajalci držav dosegli le kompromisno izjavo, ki je poudarjala nujnost dodatnega ukrepanja za doseganje ciljev glede dviga temperature. A so odločanje o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma, kar je bil glavni cilj, prestavili na leto 2020, to pa se zaradi covida-19 še zamika. V Glasgowu naj bi bili predstavljeni tudi novi, bolj ambiciozni prostovoljni nacionalni prispevki na področju blaženja podnebnih sprememb.