STA novice / ZSSS na nogah zaradi izključevanja iz priprave protikoronskih ukrepov

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ugotavljajo, da se ob pripravi sedmega protikoronskega zakona ponavlja zgodovina oblikovanja in sprejemanja dosedanjih ukrepov. "In to kljub vsem pogovorom, pregovarjanjem, obljubam, zagotovilom. Najprej gradivo prejmejo novinarji, nato se z njim seznani, s strani enega ministrstva, samo enega socialnega partnerja - delodajalce," so kritični svobodni sindikati.

Medtem ko gospodarskemu ministrstvu po navedbah ZSSS pri tem ni veliko očitati, pa drugače velja za ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo za delo ne seznanja socialnega partnerja v okviru svojih delovnih teles, ga ne vključuje v procese, so kritični.

V ZSSS so, kot pravijo, vedno bolj prepričani, da ima ravnanje ministrstva za delo svoj namen. "In eden izmed njih je morda namerno izključevanje sindikatov. Ne samo iz procesa oblikovanja in sprejemanja pritikoronskih zakonov, temveč tudi iz socialnega dialoga," menijo.

Spomnili so, da je minister Janez Cigler Kralj na dveh sejah ESS izrecno nasprotoval predlogu sindikatov za ustanovitev pogajalske skupine socialnih partnerjev za pripravo sedmega protikoronskega zakona. Pravila o delovanju ESS, zadnji sklepi o njihovem spoštovanju in uveljavljeni standardi socialnega dialoga so po prepričanju ZSSS očitno zgolj "mrtva točka na papirju".

Svobodni sindikati se zavedajo, da je epidemija covida-19 zelo prizadela gospodarstvo, a opozarjajo, da je hudo prizadela tudi delavce in njihove družine. "Njihovega glasu na ministrstvu za delo nočejo slišati, drugače si izključevanja sindikatov ni mogoče predstavljati," poudarjajo.

Ministru Cigler Kralju očitajo tudi, da se ni postavil v bran delavcev pri nameri o zamrznitvi minimalne plače oz. da se ministrstvo o tem sploh ni izreklo. Zato so svobodni sindikati danes ministrstvo za delo pozvali, da se opredeli do predlogov zamrznitve minimalne plače.

Vlada sicer v osnutku sedmega protikoronskega zakona tehta med dvema možnostima zamrznitve minimalne plače. Medtem ko bi se ta morala skladno z leta 2018 sprejetim zakonom prihodnje leto dvigniti nad minimalne življenjske stroške, prva možnost predvideva zamrznitev minimalne plače vse do konca prihodnjega leta, nato pa dvig z letom 2022, druga pa zamrznitev do konca marca prihodnje leto, nato zvišanje s 1. aprilom, pri čemer jo do konca septembra v višini razlike med obstoječo minimalno in zvišano plačo subvencionira država.

V ZSSS še poudarjajo, da so vsi dosedanji protikoronski zakoni na prvo mesto postavljali gospodarstvo. "Čas bi že bil, da se na prvo mesto postavi delavke in delavce ter da se ne predlaga ukrepov, ki pomenijo poslabšanje ekonomskega in socialnega položaja delavk in delavcev, ustvarjajo neenakost ali morda celo posegajo v sistemsko zakonodajo," so še zapisali.

Svobodni sindikati bodo sicer, kot napovedujejo, o izključevanju sindikatov pri oblikovanju in sprejemanju protikoronske zakonodaje, neenakopravni obravnavi socialnih partnerjev ter namerni kršitvi pravil ESS obvestili tudi Evropsko komisijo.