STA novice / Vrhovno sodišče opozarja na protiustavno pravno praznino pri namestitvah mladoletnikov s hudimi duševnimi motnjami

Vrhovno sodišče v zahtevi izpostavlja, da država kljub temu, da jo k temu zavezujejo ustavne določbe, ni ustrezno poskrbela za učinkovito varstvo in uresničevanje pravic najbolj ranljive kategorije, to je otrok s hudimi motnjami v duševnem razvoju, čeprav je bila na ta problem že večkrat opozorjena.

Kot so zapisali na spletni strani, je ustavno sodišče v eni prejšnjih odločb zakonodajalcu očitalo, da se je pri določitvi ukrepa sprejema oziroma namestitve osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda osredotočil le na zasledovanje varstvenega cilja, ne pa tudi terapevtskega. Pri varstvu otrok in mladoletnikov s težkimi duševnimi motnjami pa je očitno opustil tudi varstveni cilj, saj ni poskrbel niti za institucijo, ki bi bila primerna in usposobljena za njihovo namestitev, ugotavljajo na vrhovnem sodišču.

Takšna (ne)ureditev je po oceni vrhovnega sodišča v nasprotju z ustavo, zlasti z 19. in 21. členom, pa tudi 52. in 56. členom, ki zagotavljata varstvo in pravice invalidov ter otrok. Gre za izvedbeno pravno praznino, ki po mnenju vrhovnega sodišča ne omogoča ustavno skladne razlage in sodišča sili, da odločajo v nasprotju z zakonom. To pa je tudi v nasprotju s 125. členom ustave, ki varuje neodvisnost sodnikov.

Senat vrhovnega sodišča je obravnaval vprašanje namestitve mladoletnika s hudo govorno motnjo in vedenjsko prizadetostjo, ki ni zmožen samostojnega življenja, saj potrebuje trajno oskrbo, varstvo in pomoč pri vseh najbolj osnovnih življenjskih opravilih. Po drugi strani pa, ker je že močan in ima agresivne izpade, predstavlja grožnjo tako zase kot za druge varovance in osebje v zavodu za usposabljanje, v katerem je bil nameščen.

Pristojni center za socialno delo je vložil predlog za mladoletnikovo namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. "Glede na to, da v Sloveniji ni verificiranega varovanega oddelka za mladoletne osebe z motnjami v duševnem razvoju, kar bi bila najustreznejša rešitev, sta morali sodišči prve in druge stopnje pri izbiri najprimernejšega zavoda za namestitev mladoletnika ob tehtanju vseh argumentov izbrati možnost, ki bo v najmanjši možni meri posegala v človekove pravice vseh potencialno prizadetih oseb," so izpostavili na vrhovnem sodišču.

Če bi mladoletnik ostal v zavodu, v katerem je bival do tedaj, bi bile namreč na ta način kršene ustavne pravice (do življenja in zdravja) drugih varovancev in tamkajšnjega zdravstvenega in negovalnega osebja, kršene pa bi bile tudi mladoletnikove pravice, saj v tem zavodu niso usposobljeni za nudenje posebnih varovalnih ukrepov, ki jih terja njegovo stanje, so pojasnili.

Sodišči prve in druge stopnje sta bili tako po navedbah vrhovnega sodišča prisiljeni odrediti njegovo namestitev v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, čeprav je ta namenjen odraslim osebam, s čimer sta odstopili od izpolnitve formalnega pogoja starosti 18 let, ki velja za namestitev v ta oddelek.

Vrhovno sodišče je na predlog zavoda, v okviru katerega deluje varovani oddelek, dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je dopustna namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Zavod je nato vložil revizijo, v kateri je opozoril, da ni verificiran za obravnavo mladoletnih oseb in tudi ne izvaja programov vzgoje in izobraževanja, do katerih so upravičeni mladoletniki, z namestitvami mladoletnih oseb v varovane oddelke socialno varstvenih zavodov pa se "vzpostavlja izredno nevarna sodna praksa in le še vprašanje časa je, kdaj bo šlo kaj narobe v smislu ogrožanja zdravja in življenja mladoletnih oseb in obratno".

Senat vrhovnega sodišča se je odločil za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti na ustavno sodišče.