STA novice / Številne države zamudile rok za okrepitev podnebnih ambicij
torek, 5.1.2021
Pariz, 05. januarja (STA) - Več kot polovica svetovnih držav do konca leta 2020 ni predložila dodatnih zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot določa pariški podnebni sporazum, podatke Združenih narodov povzema francoska tiskovna agencija AFP. Strokovnjake zanima predvsem, kako namerava svoja prizadevanja okrepiti Kitajska kot največja svetovna onesnaževalka.
Leta 2015 sprejeti pariški podnebni sporazum podpisnice - med njimi je tudi Slovenija - zavezuje k omejitvi dviga globalne podnebne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Bolj ambiciozen del dogovora govori o prizadevanjih za omejitev na 1,5 stopinje Celzija.
Pogajalci so sicer ob sprejemu sporazuma računali na to, da bodo države ob napredku tehnologije letvico postopoma same dvigovale višje, a do tega še ni prišlo. Prvi predvideni rok za dvig podnebnih ciljev se je iztekel konec lanskega leta, vendar je do takrat nove zaveze predložilo le okoli 70 od približno 200 podpisnic sporazuma.
Po prvem roku svet tako kljub pandemiji covida-19, ki je lani zmanjšala izpuste toplogrednih plinov, ostaja na poti segrevanja ozračja za tri stopinje Celzija, so po navedbah AFP opozorili Združeni narodi.
Strokovnjake zanima predvsem, kako namerava svoja prizadevanja okrepiti Kitajska kot največja svetovna onesnaževalka. Kitajski predsednik Xi Jinping je lani predstavil nove podnebne ambicije države, ki naj bi do leta 2060 dosegla ogljično nevtralnost, vendar skrbniki pariškega sporazuma uradnih zavez doslej niso prejeli.
Čakajo tudi na morebitne nove poteze ZDA, ki jih je odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump iz sporazuma umaknil, vendar mnogi upajo, da si bo novoizvoljeni predsednik Joe Biden premislil. ZDA predstavljajo drugega največjega onesnaževalca na svetu.
Po drugi strani pa je slišati stališča, da je smiselno počakati na vsaj delno umiritev pandemičnih razmer, da bodo države nove cilje začrtale takrat, ko bo jasno, koliko dodatnega denarja bo na voljo in od kdaj.
Tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je decembra za STA dejala, da v pandemiji ne smemo videti le zastoja. "Na voljo bodo sredstva za okrevanje, govorimo o milijardah, o katerih pred letom nismo še nič vedeli," je spomnila. Če se bodo ta sredstva kanalizirala v podnebno politiko, so lahko cilji, postavljeni v letošnjem letu, celo bolj ambiciozni, je menila.
Zadnje novice
-
V ospredju vladnega obiska Gorenjske predvsem protipoplavni ukrepi in infrastrukturni projekti (dopolnjeno) (zbirno)
10.2.2026 -
V ospredju vladnega obiska Gorenjske predvsem protipoplavni ukrepi in infrastrukturni projekti (zbirno)
10.2.2026 -
Ustavno sodišče iz odločanja o noveli zakona o RTVS izločilo Accetta
10.2.2026 -
V javni obravnavi predlog novele o izvajanju naložb v sanacijo in obnovo gozdov
10.2.2026 -
Prvemu sistemskemu zakonu o zdravstveni negi in babištvu se obeta podpora (dopolnjeno)
10.2.2026 -
Evropski parlament potrdil ukrepe za zaostritev migracijske politike
10.2.2026 -
Evropski parlament potrdil nove ukrepe za podporo vinskemu sektorju
10.2.2026 -
Delavska svetovalnica opozarja na anomalije pokojninske reforme glede delovnih invalidov (dopolnjeno)
10.2.2026 -
Evroposlanci potrdili varovalko za zaščito kmetov v okviru sporazuma z Mercosurjem
10.2.2026 -
Vlada sprejela uredbo za učinkovitejše razporejanje v CZ in strategijo za odpornost kritičnih subjektov
10.2.2026 -
Evropski parlament potrdil cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij v EU do leta 2040
10.2.2026 -
Zakonska določila glede sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti v večini skladna z ustavo
10.2.2026