STA novice / Ustavni sodniki ugotovili kršitev Pirjevčevih pravic, a oprostilne sodbe Turku niso razveljavili

Pirjevec je v kazenski tožbi Turku očital razžalitev v kolumni z naslovom Referenti in renegati, ki je bila v reviji Reporter objavljena 13. junija 2011. V njej je Turk kritiziral Pirjevčevo knjigo Tito in tovariši ter ob tem opozoril na avtorjevo dilemo okoli zapisa njegovega osebnega imena, saj da se je dolga leta predstavljal pod italijanskim priimkom Giuseppe Pierazzi, čeprav bi lahko po njegovem prepričanju uporabljal slovenski izvirnik.

Okrožno sodišče v Ljubljani je septembra 2014 Turka obsodilo, sodbo je junija 2015 potrdilo tudi višje sodišče, a je nato vrhovno sodišče leta 2016 zadevo razveljavilo in Turka oprostilo.

Pirjevec se je obrnil na ustavno sodišče, ki je zdaj ugotovilo, da so mu vrhovni sodniki kršili ustavni pravici do osebnega dostojanstva ter varstva časti in dobrega imena, saj da niso ustavnoskladno ovrednotili posameznih meril oziroma okoliščin obravnavanega primera. Ustavni sodniki se sicer strinjajo z vrhovnim sodiščem, da svoboda novinarskega izražanja dovoljuje grobe vrednostne sodbe, ko gre za razpravo javnega pomena, ne dopušča pa žalitev in sramotitev, za kar je po oceni ustavnih sodnikov v tem primeru tudi šlo.

A sodbe, s katero je bil Turk oproščen, ustavno sodišče ni razveljavilo. V skladu z ustavo namreč nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katerega je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen, so zapisali.

Pirjevec je Turka tožil tudi odškodninsko, a ga je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, odločitev pa je avgusta 2019 potrdilo tudi višje sodišče.