STA novice / Varuh človekovih pravic v poročilu za lani skupaj podal 128 novih priporočil

Prejeli so kar tretjino več zadev kot v preteklih letih. Obravnavali so 6852 zadev, leto prej pa 4600. Neposredno na epidemijo se je nanašalo skupaj 1414 zadev, posredno pa še veliko več, izhaja iz poročila.

Utemeljene so bile 504 pobude, med njimi 140 s področja zagovorništva otrok, kar pomeni 15 odstotkov vseh pobud. Med ostalimi utemeljenimi pobudami so ugotovili kar 473 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti, denimo kršitev enakosti pred zakonom in načela dobrega upravljanja. V poročilo so vključili posebno poglavje, v katerem so ločeno predstavljene njihove aktivnosti v zvezi z epidemijo.

Po oceni varuha Petra Svetine je nujno, da se z epidemijo soočamo ob upoštevanju določenih standardov. Tako morajo biti sprejeti ukrepi legitimni, torej sorazmerni, nediskriminatorni in nujni za dosego cilja. Poleg tega morajo biti strokovno utemeljeni, zakoniti, časovno omejeni in sprejeti na pregleden način in po ustreznem postopku.

Spomnil je, da so že ob začetku epidemije marca lani poudarjali tudi pomen, ki ga ima vzpostavljanje splošnega zaupanja v ravnanje oblasti. Prav tako so izpostavljali, da morajo biti uvedeni ukrepi ustrezno pojasnjeni in široko dostopni.

Glede na zelo veliko število varuhovih priporočil iz preteklih let, ki jih pristojni organi niso uresničili, v poročilu tokrat opominjajo le na tista, ki so še vedno aktualna in jih je treba uresničiti z namenom, da se raven spoštovanja človekovih pravic dvigne na višjo raven. Tako namesto prek 300 neuresničenih priporočil iz letnih poročil za leta od 2013 do 2019 izpostavljajo 156 najbolj aktualnih, od tega 101 priporočilo iz poročila za leto 2019.

V poročilu vladi priporočajo, naj v svojem odzivnem poročilu preuči in pojasni razloge, zaradi katerih tokrat izpostavljena priporočila iz preteklih let niso bila uresničena. Vlada naj tudi zagotovi, da bodo pristojni organi začeli učinkovito uresničevati neuresničena priporočila in bodo v ta namen po potrebi sodelovali med seboj.

Pristojni organi pa naj po varuhovem priporočilu tudi čim prej odpravijo protiustavnosti, ugotovljene z ustavnimi odločbami, in pravočasno izvršijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice proti Sloveniji. Po ugotovitvi ustavnega sodišča je bilo do konca leta 2020 namreč neuresničenih že 18 t. i. ugotovitvenih ustavnih odločb, je v uvodu k poročilu zapisal Svetina.

Na področju zagovorništva otrok so lani opazili, da so starši s težavami pri izvajanju stikov še pred epidemijo konflikt še poglobili, otroci pa so posledično ostajali daljši čas ali celo ves čas epidemije le pri enem staršu, medtem ko z drugim niso imeli stikov. V načelnem stališču so navedli, da ukrep omejitve gibanja na občino prebivališča ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka, ki prebivata v različnih občinah.

Položaj otrok je bil na splošno po varuhovih navedbah izjemno občutljiv, saj so bile velik del prvega in drugega vala epidemije v lanskem letu zaprte vse vzgojno-izobraževalne ustanove.

Večji del pobud na delovnopravnem področju je bil povezan z epidemijo. V preostalem delu pa so se nanašale denimo na trpinčenje na delovnem mestu in neizplačevanje plač. Varuh znova priporoča ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj zakonsko opredeli prekarnost in prepove prekarna razmerja. Hkrati naj predpiše sankcije za kršitve te prepovedi.