STA novice / Levica ni uspela z zakonskim predlogom za izenačitev zahtev za sežigalnice in naprave za sosežig

Levica je med drugim predlagala, da bi se izenačile mejne vrednosti dušikovih oksidov za sežigalnice odpadkov in naprav za sosežig odpadkov ter odpravile izjeme pri preseganju mejnih vrednosti žveplovih oksidov in glede kurilnih vrednosti odpadnih olj.

Zakon bi tudi skrajšal dovoljeni čas preseganja mejnih vrednosti iz sežigalnic in naprav za sosežig s štirih na dve uri, na letni ravni pa s 60 na 30 ur. Za cementarne bi 10-krat znižal dovoljene izpuste benzena. Določil bi obveznost sprotnega javljanja podatkov meritev emisij in njihovo sprotno objavo na agencijo za okolje, ki bi jih morali onesnaževalci poročati na pol ure.

Luka Mesec (Levica) je v imenu predlagateljev dejal, da gre ožje gledano predvsem za težavo cementarne Salonit Anhovo. Cementarna, ki je dobršen del svojega 100-letnega obstoja proizvajala azbest, je na zdravju tamkajšnjega prebivalstva pustila "grozljiv krvni davek", med drugim z azbestozo in različnimi vrstami raka, onesnaževanje pa da sedaj povzroča sosežig odpadkov. Naprava izpušča v zrak tudi po tisočkrat več škodljivih spojin, kot je to dovoljeno v sežigalnici odpadkov v Celju, je poudaril in dodal, da na težavo opozarja tudi zdravstvena stroka.

Vlada predloga ni podprla, ker bi zakon zaostril posamezne določbe uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, ki je prenesla določila področne evropske uredbe, kar bi pomenilo odstopanje od sistemskega pristopa, tako da bi morali tudi za ostale naprave namesto podzakonskih predpisov sprejemati zakone.

Poleg tega se zakon ne opredeljuje do najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT), ki jih morajo naprave v uporabo uvesti do konca leta 2023. Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Metke Gorišek je tudi dejala, da trditev, da so za sežigalnice določene strožje mejne vrednosti kot za naprave za sosežig, ne drži - po njenih besedah so mejne vrednosti v obeh primerih enake, za nekatera onesnaževala pa so mejne vrednosti za sosežig celo za eno tretjino bolj omejujoče. Navedla je, da glede na meritve prebivalci v bližini cementarne v Anhovem niso bolj prizadeti zaradi emisij snovi v zraku kot na drugih območjih. Poleg tega je izenačevanje emisij dušikovih oksidov za sežigalnice in naprave za sosežig težko, saj gre za različne tehnologije, je navedla.

V koaliciji ter SNS in DeSUS so se izrekli proti predlogu. Pritrjevali so stališču vlade, menili pa tudi, da bi bilo treba počakati na rezultate dela lani ustanovljene medresorske delovne skupine, ki proučuje možnosti za izenačitev normativov dovoljenj emisij iz sežigalnic in naprav za sosežig. Pojavili so se pomisleki glede roka za uvedbo sprememb po sprejetju zakona - šest mesecev za prilagoditev okoljevarstvenih dovoljenj in še šest mesecev za uskladitev proizvodnje z dovoljenji - in morebitnega zaprtja cementarne v Anhovem, kar bi med drugim odneslo 350 delovnih mest.

Preostala opozicija je bila naklonjena zakonu, med drugim ker da bi odpravili diskriminacijo prebivalstva na območju cementarne v Anhovem ter zaščitili zdravje ljudi.