STA novice / Odbor DZ za kulturo skozi proračunska predloga za leti 2022 in 2023
ponedeljek, 11.10.2021
Ljubljana, 11. oktobra (STA) - Odbor DZ za kulturo se je danes seznanil s predlogom sprememb proračuna za leto 2022 in predlogom proračuna za leto 2023. Področje bi po predlogu prihodnje leto dobilo 8,4 milijona evrov več glede na sprejeti proračun, in sicer 238 milijonov evrov. Za leto 2023 pa je v predlogu predviden proračun v višini rekordnih 244 milijonov evrov.
Predloga proračunov je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Kot je povedala, se integralna sredstva v predlogu sprememb glede na sprejeti proračun za leto 2022 povečujejo za 65,9 milijona evrov in znašajo 225,1 milijona evrov. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se povišujejo za 2,5 milijona evrov in znašajo 12,7 milijona evrov.
Med drugim se po njenih besedah povečujejo sredstva za programe za avdiovizualne (AV) medije, denarne spodbude za vlaganje v AV produkcijo, izvajanje zakona o medijih, programe RTV za tujino, programske vsebine in razvoj tehnološke infrastrukture za senzorno ovirane, promocijo in razvoj slovenskega jezika ter plačilo prispevkov verskim uslužbencem.
Investicijam v javno kulturno infrastrukturo se poleg sredstev, ki izhajajo iz zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi, ta je za leto 2022 predviden v višini 12,95 milijona evrov, dodaja 61.000 evrov. Za leto 2022 je v proračunu ministrstva za kulturo načrtovanih 12,76 milijona evrov kohezijskih sredstev, med njimi so tudi sredstva za gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023.
Za leto 2023 se s predlogom proračuna glede na predlog sprememb proračuna za prihodnje leto sredstva po besedah državne sekretarke skupaj povečujejo še za šest milijonov evrov in tako skupaj znašajo rekordnih 244 milijonov evrov.
Integralna sredstva v predlogu proračuna za leto 2023 se glede na predlog sprememb proračuna za prihodnje leto povečujejo za 11,8 milijona evrov in znašajo 236,9 milijona evrov. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na predlog sprememb proračuna za leto 2022 zmanjšujejo za 6,8 milijona in znašajo 5,9 milijona evrov.
Strokovni vodja Asociacije Tadej Meserko je na seji opozoril na zmanjšanje sredstev na postavki spodbujanja kulturne ustvarjalnosti, iz katere je sofinancirana večina nevladnih organizacij, iz 6,4 milijona v prvotno sprejetem proračunu na 3,6 milijona v predlogu rebalansa, ter na znižanje sredstev na postavkah založništvo in ljubiteljska kultura, iz katere se med drugimi sofinancirajo tudi poklicne nevladne organizacije.
V razpravi so Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), Primož Siter (Levica), Marko Koprivc (SD) in Violeta Tomić (Levica) izrazili nasprotovanje nižanju sredstev nevladnemu sektorju. Divjak Mirnikova je ob tem izrazila upanje, da so v predlogu proračunov zagotovljena sredstva za obnovo SNG Drama Ljubljana. Primož Siter je spomnil še na sklep odbora, po katerem naj bi sredstva za film s sorazmernimi letnimi povečanji do leta 2022 dosegla 11 milijonov evrov.
Jožeta Lenarta (LMŠ) je zanimalo, od kod sredstva za tolikšno povečanje proračuna, to vprašanje pa, kot je dejal, namerava zastaviti na vseh resorjih. Violeta Tomić (Levica) pa je izpostavila, da bi bila potrebna samostojna proračunska postavka za samozaposlene.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo je glede sredstev založništvu pojasnila, da so se lani izrazito povečala, saj še niso bili odobreni kohezijski projekti s področja založništva, katerih nosilec je Javna agencija za knjigo (Jak). V letu 2021 pa so uspeli doseči sprostitev teh sredstev, tako da bo Jak prihodnje leto velik delež sredstev črpal tam. Sredstva za založništvo se tako po njenih besedah izrazito povečujejo.
Za SNG Drama Ljubljana so sredstva po njenih predvidena v načrtu za okrevanje in odpornost in ne v integralnem proračunu za leto 2022. Kar se tiče področja filma, je opozorila, da filmska dejavnost niso le sredstva Slovenskega filmskega centra, ampak so tu še Slovenska kinoteka, Viba film in drugo in če se vse seštejemo, "smo že blizu želenega rezultata", 11 milijonov.
Zvišanje sredstev za verske uslužbence je izračunano na podlagi zakonske podlage; z letom 2022 bo namreč treba izplačevati 60-odstotni delež za socialne prispevke verskih uslužbencev. Kar se ljubiteljske kulture tiče, je državna sekretarka poudarila, da je potrebno upoštevati, da je denimo letos potekal festival Europa Cantat, ki ga v prihodnjem leto ne bo, od tod zmanjšanje sredstev. Izpostavila je še, da so sicer sredstva za nevladni sektor na številnih postavkah, in da se, če jih vse sešteje, ne znižujejo.
Zadnje novice
-
Bruselj: Za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja (dopolnjeno)
3.6.2026 -
Predobravnavni narok za Smodeja preložen na 3. julij
3.6.2026 -
Vlada za sofinanciranje stroškov novinarskih plač namenila štiri milijone evrov
3.6.2026 -
Kokalj na Dnevih slovenskega sodstva izpostavila pomen sodniške neodvisnosti in zaupanja v pravno državo
3.6.2026 -
Bruselj: Za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja (dopolnjeno)
3.6.2026 -
Bruselj bo v odziv na energetsko krizo članicam omogočil odstopanje od fiskalnih pravil EU
3.6.2026 -
Vlada izdala odlok o ustanovitvi strokovnega sveta za izvrševanje kazni mladoletniškega zapora
3.6.2026 -
Vlada o gospodarskih temah
3.6.2026 -
Napovedane nove ameriške carine po oceni EU neupravičene
3.6.2026 -
Vlada Roberta Goloba se je sestala na zadnji seji
3.6.2026 -
Meta uspešno izpodbijala dodelitev statusa vratarja za Marketplace
3.6.2026 -
Vozila za nenujne prevoze z novim pravilnikom mogoče vključiti v sistem dispečerske službe zdravstva
3.6.2026