STA novice / POPRAVEK: DZ razdeljen glede predlagane debirokratizacije

Obstoj potrebe po debirokratizaciji v Sloveniji je jasen, je v imenu predlagatelja menila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec. Paketni način priprave poenostavitev - predlagani zakon bi spremenil 12 zakonov - je po njenih besedah edini možen. S tem zakonom se bo proces debirokratizacije šele začel, je dejala, sledili naj bi novi paketi.

DZ je v današnji drugi obravnavi predloga razpravljal o predlogih dopolnil k dvema členoma, ki so ju vložile opozicijske poslanske skupine. Levica, LMŠ in SD so predlagale črtanje člena, ki daje možnost vročanja dokumentov v elektronski obliki (po predlogu bo lahko oseba dokumente prejela, če bo v registru stalnega prebivalstva prijavila elektronski naslov in če bo elektronski naslov v ustreznem registru prijavil tudi pristojni organ).

Nataša Sukič (Levica) je menila, da bi bilo vročanje na navadno e-pošto, in ne v varen elektronski predal, zaradi možnosti vdora lahko nevarno, in poudarila, da se bo uvedlo fikcijo vročanja in ne bo dokaza, da je bil dokument vročen. Tudi Rudi Medved (LMŠ) je izpostavil vprašanje varnosti in poudaril, da bo vso odgovornost nosil državljan.

Direktor Finančne uprave RS (Furs) Ivan Simič je dejal, da je predlagana prostovoljna možnost. Sicer pa fikcija vročitve v davčnih postopkih obstaja 14 let, primerov težav je zelo malo, je dejal in navedel, da bo po predlogu v primeru dvoma prejema organ moral dokazati vročitev in če je ne bo mogel, bo moral dokument vročiti s povratnico.

Mojca Škrinjar (SDS) je menila, da bo možnost elektronskega vročanja pomenila veliko poenostavitev za vse, ki si bodo to želeli. Glede varnosti je dajala, da se lahko tudi s fizičnim poštnim nabiralnikom zgodi marsikaj in da lahko hekerji vdrejo v različne sisteme, kot so npr. v ameriški Pentagon.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je izpostavil, da bo takšno vročanje prostovoljno in da predlog zakona dovolj podrobno opredeljuje možnosti vročitve.

V LMŠ, SD, Levici in NeP pa z dopolnilom predlagajo, da bi se namesto Uradnega registra RS, kjer bi bila objavljena uradno prečiščena besedila veljavnih državnih predpisov, uvedlo Register pravnih aktov lokalnih skupnosti. Kot pravijo, je na državni ravni že vzpostavljen Pravno-informacijski sistem in bi bilo treba po njegovem vzoru urediti tudi sistem za zagotavljanje podatkov o občinskih pravnih aktih.

Rudi Medved (LMŠ) je menil, da bi bil uradni register popolnoma nepotreben, saj da avtentičnost predpisov že zagotavlja Uradni list RS, in da bi šlo za birokratiziranje in dodatno obremenjevanje vseh pravnih služb.

Triller Vrtovčeva je očitke zavrnila in med drugim dejala, da bo uradni register upravljal Uradni list RS in da bo to četrta njegova zbirka (poleg uredbenega in razglasnega dela uradnega lista in objave mednarodnih pogodb). Poudarila je, da bo za objave v uradnem registru veljalo načelo zaupanja in se bodo državljani lahko zanesli nanje.

Predlog zakona v prvem delu spreminja in dopolnjuje 14 zakonov, ki segajo na področja registra prebivalstva, splošnega upravnega in davčnega postopka, športa, agrarnih skupnosti, kulture, sodnih izvedencev, tolmačev in cenilcev, integritete javnih uslužbencev in ohranjanja narave. V drugem delu zakona je predvidena razveljavitev zakonov in podzakonskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več.