STA novice / Zagovornik zahteva oceno ustavnosti možnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo zgolj za heteroseksualne pare

Pri zagovorniku načela enakosti ocenjujejo, da je zakonodaja diskriminatorna do dela žensk, ker jim biomedicinska pomoč "pri zanositvi ni na voljo le zato, ker so samske, razvezane, ovdovele ali pa živijo v druge vrste partnerstvu oziroma življenjski skupnosti". Po oceni "zagovornika je manj ugodna obravnava, ki so je deležne samo zaradi te njihove osebne okoliščine, neutemeljena in torej neupravičena".

"V postopku ocene diskriminatornosti zakonodaje, ki ureja zdravljenje neplodnosti in ureja dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo, zagovornik ni prepoznal utemeljenih razlogov za uveljavljeno različno obravnavo neplodnih žensk samo na podlagi zakonskega stanu. Zato je ocenil, da je zakonska ureditev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo diskriminatorna," so sporočili.

Dostop do storitev zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo namreč po pojasnilu zagovornika zagotavlja le neplodnim ženskam, ki so poročene ali so v zunajzakonski skupnosti. "Vse ostale so iz koriščenja te možnosti izključene. Področje je tako zakonsko urejeno kljub temu, da so po 14. členu ustave vsem zagotovljene človekove pravice ne glede na njihove osebne okoliščine. Prav tako 55. člen ustave določa, da je v Sloveniji odločanje o rojstvu svojih otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine," so zapisali pri zagovorniku.

Zato je predlagal oceno določb delov zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki govorijo o tem, da je do postopkov z biomedicinsko pomočjo upravičen le par moškega in ženske, ki živi v zakonski ali izvenzakonski zvezi. Predlaga tudi presojo ustavnosti delov zakona o partnerski zvezi (ta ureja zveze istospolnih parov), ki govorijo o tem, da partnerja partnerske zveze in partnerja nesklenjene partnerske zveze nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Zagovornik načela enakosti predlaga, da sodišče ureditev obravnava prednostno, "saj se postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo dovoli samo ženski v starostni dobi, ki je še primerna za rojevanje". Poleg tega predlaga, da do odprave ugotovljenega neskladja z ustavo veljajo za neplodne ženske, ki niso v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, enaka pravila, kot veljajo po veljavni zakonski ureditvi za neplodne ženske, ki so v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti.

Državni zbor je zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki oploditev z biomedicinsko pomočjo dovoljuje le parom, ki živijo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, sprejel leta 2000. Leta 2001 je bila v DZ sprejeta novela zakona, po kateri bi bila oploditev z biomedicinsko pomočjo dovoljena tudi samskim ženskam, a je bila na naknadnem zakonodajnem referenduma zavrnjena. Na referendumu se je ob 36-odstotni volilni udeležbi proti zakonu izreklo 72 odstotkov ljudi.